V Tehniškem muzeju Slovenije razstava o priznanem izdelovalcu godal dr. Franju Kresniku

Razstava o priznanem izdelovalcu godal dr. Franju Kresniku

V Tehniškem muzeju Slovenije je od danes do konca leta 2025 na ogled občasna gostujoča razstava Dr. Franjo Kresnik - MED SPRETNOSTJO IN UMETNOSTJO. Razstava, ki jo je pripravil Muzej pomorstva in zgodovine hrvaškega primorja Reka, predstavlja delo in življenje izjemnega hrvaškega izdelovalca godal, predvsem violin, ki je bil po poklicu zdravnik. V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki bo na ogled od 7. maja do 31. decembra 2025.

Bistra pri Vrhniki, 7. 5. 2025 - Razstava Dr. Franjo Kresnik - MED SPRETNOSTJO IN UMETNOSTJO odstira zgodbo o življenju in delu enega najzanimivejših evropskih goslarskih mojstrov prve polovice 20. stoletja. Dr. Kresnik (1869-1943) je bil zdravnik po poklicu, violinist po duši in raziskovalec po naravi. Rojen je bil na Dunaju, a skoraj vse svoje življenje je preživel na Reki, kjer je opravljal zdravniško prakso in hkrati neutrudno raziskoval skrivnosti stare italijanske liuterije - umetnosti izdelovanja godalnih instrumentov. V zgodovino se je zapisal kot izjemno predan samouk, ki je želel razvozlati, zakaj violine slavnih kremonskih mojstrov, kot sta Antonio Stradivari in Giuseppe Guarneri del Gesù, še danes veljajo za neprekosljive.

Njegova radovednost ga je popeljala v Cremono, kjer je več let preučeval dediščino italijanskih goslarjev. Združeval je znanje akustike, kemije, lesarstva in umetnosti, da bi prišel čim bližje popolnemu zvoku. V svoji delavnici na Sušaku je ustvaril več kot petdeset violin, nekaj viol in violončel. Njegovi instrumenti so bili zelo cenjeni med koncertnimi mojstri tistega časa - med drugimi so na njih igrali Arrigo Serato, Emil Barré in Franz Vecsey. Poseben poklon njegovemu delu je bila nagrada grand-prix, ki jo je prejel leta 1926 na mednarodni razstavi obrtnikov na Reki.

Dr. Kresnik se ni zadovoljil zgolj z obrtniško prakso - pisal je študije, eksperimentiral z laki po recepturah kremonskih mojstrov in celo razvil lasten tip violine. Njegove študije so bile objavljene v uglednih strokovnih publikacijah, med drugim tudi v pariškem časopisu Archive Internationale de Pharmacodynamie et de Thérapie. Kot poznavalca so ga vabili v Cremono, kjer je leta 1937, ob 200-letnici smrti Stradivarija, obiskovalcem razstave pojasnjeval principe stare italijanske goslarske šole.

Posebna vrednost razstave, ki bo na ogled vse do konca decembra 2025, je v avtentičnih predmetih iz Kresnikove delavnice - njegovih inštrumentih, načrtih, orodju, korespondenci ter eksperimentalnih lakih. Obenem razstava osvetljuje njegovo življenjsko filozofijo: globoko povezanost med znanostjo, umetnostjo in človekovo predanostjo lastni strasti. Kresnikova zgodba ni le zgodba o violini - je zgodba o tem, kako lahko vztrajnost, znanje in radovednost posameznika ustvarijo most med preteklostjo in prihodnostjo, med obrtjo in umetnostjo, med zvokom in tišino.

Razstavo je pripravil Muzej pomorstva in zgodovine hrvaškega primorja Reka, kjer se nahaja tudi spominska soba dr. Franja Kresnika. V Tehniškem muzeju Slovenije bo na ogled od 7. maja do 31. decembra 2025.

# # #

Tehniški muzej Slovenije - Osebna izkaznica

Največji slovenski muzej s področja tehniške dediščine je bil ustanovljen 1951, prve zbirke pa so bile za javnost odprte leta 1953. Nahaja se v slikovitem okolju nekdanjega kartuzijanskega samostana v Bistri pri Vrhniki, na robu Ljubljanskega barja, kjer na več kot 6.000 m² razstavnih površin ponuja bogate stalne zbirke v okviru oddelka cestnega prometa; kmetijske mehanizacije; gozdarstva in lesarstva; tiskarstva; tekstilstva; elektro oddelka; Slovenskega lovskega muzeja ter ribiškega oddelka. Poleg omenjenih oddelkov ima še oddelek dokumentacije, konservatorsko-restavratorsko ter pedagoško-andragoško službo in službo za stike z javnostmi.

TMS se posveča ohranjanju dediščine, njenemu raziskovanju in interpretaciji, pri čemer sodeluje s številnimi izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami ter gospodarstvom. S stalnimi in občasnimi razstavami ter dogodki doma in v tujini približuje zlasti slovensko tehniško dediščino širši javnosti, obenem pa prispeva k promociji slovenskega tehniškega znanja v Sloveniji in zunaj meja domovine.

Poleg osrednjega muzejskega kompleksa v Bistri pri Vrhniki ima še dislocirano enoto v Polhovem Gradcu, kjer se nahaja Muzej pošte in telekomunikacij, ogledne depoje v Soteski v občini Dolenjske Toplice, v Pivki, ter depoje na Ptuju, v Kočevju in Tržiču ter zbirke na gradu Bogenšperk in v muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici ter v okviru zbirke IMV v Drgančevju pri Novem mestu.

Kontakt za medije:

Katja Kresse, TMS

e-mail: katja.kresse@tms.si

tel: 051 608 801