Holodomor - zločin stalinskega režima v 30 - tih letih XX. stoletja

V današnjem času še vedno preučujemo politične represije in zločine Sovjetske Zveze, ki so se zgodili na območju Ukrajine. Dejstvo je, da še zija zgodovinska "črna luknja", ki jo nekateri želijo na vse načine prikriti in pomesti pod preprogo.

V preteklih dvajsetih letih, postopoma, korak za korakom, se razkriva kruta resnica o zločinih, ki so trajali več desetletij in so bili naperjeni proti lastnemu narodu. Vse to se je dogajalo pod geslom "boja proti sovražnikom ljudstva". Na voljo je vse več dokazov, ki so dostopni zgodovinarjem: ukazi za aretacijo, poročila čekistov (KGB - jevcev), sodne odredbe in drugi dokumenti. Ko se približuje 75 obletnica Velike Lakote v Ukrajini (1932/33) in 70 obletnica Velikega Terorja, tj. množičnih političnih represij v letih 1937-1938, je pomembno ustrezno označiti spomin na vse tiste, ki so bili žrtve krvavega sovjetskega režima.

Velika Lakota v letih 1932 - 1933 v Ukrajini (Holodomor)

Na začetku 30 - tih let minulega stoletja je v srcu Evrope, na območju, ki ga štejemo za žitnico Sovjetske zveze, Stalinov komunistični režim izvajal grozljivi zločin genocida, ki je bil naperjen proti milijonom Ukrajincev. Starodavni narod poljedelcev je bil obsojen na lakoto, tj. na najbolj kruti način mučenja in izkoreninjenja. Stalinov Urad je uvedel zelo natančen način preverjanja količin pridelkov žita kmetov tako, da je bilo vse, sistematično, zaplenjeno do zadnjega zrna.

Vse našteto je veljalo le za teritorij Sovjetske Ukrajine in za območje Kubana, tj. za del Sovjetske Rusije, ki je bil poseljen pretežno z Ukrajinci. Omenjeni teritoriji so bili zasedeni z vojaškimi formacijami, ki niso omogočali preseljevanje ljudi na druge konce države, ki niso bili zajeti z lakoto. Posledica tega je bil genocid ukrajinskega naroda imenovan Holodomor (kar v ukrajinščini pomeni - pomor z lakoto). Kako se je vse skupaj začelo?

Takoj po boljševističnem prevratu, v oktobru 1917, je prišlo do premikov tudi v Ukrajini, ki je imela za seboj 1000 letno zgodovino boja za svobodo in neodvisnost ter veliko kulturno dediščino. Zato se je tudi v Ukrajini, s pospešenim tempom, odvijal proces narodnega prebujanja.

V letih 1920 - 30 so nekateri ukrajinski komunisti poskušali od Moskve pridobiti več avtonomije. Na koncu leta 1920 je vse to prišlo na ušesa Stalinu. Zvedel je, da je "politika ukrajinizacije prestopila meje", ki jih je določil Kremelj in da je le - ta postala nevarna za njegov režim. Ukrajina je postala resna grožnja celovitosti Sovjetskega imperija in velika prepreka Stalinovim geopolitičnim sanjam. Na podlagi tega je njegov režim odkrito najavil vojno ukrajinskemu narodu.

Cilj planirane lakote je bil zrušiti ukrajinsko nacionalno zavest z izkoreninjenjem narodne elite in njene socialne baze. Kar se tiče kmetov, ki bodo Holodomor preživeli, se bo naredilo poslušne delavce in kolhoznike, tj. državne sužnje.

Že v letih 1921-1923 je boljševistični režim začel preizkušati sistem delovanja lakote na ta način, da je uporabil sušo, ki se je v teh letih zgodila. V Ukrajini je hotel ustvariti pogoje lakote ter tako zlomiti odpor ljudstva. V letu 1932 pa se je Stalin zares odločil, da premaga Ukrajince z lakoto. Nameraval je brezkompromisno zlomiti ukrajinsko narodno prebujanje, ki se je začelo v letu 1920, ker je omenjeno gibanje razpihovalo ogenj ter sanje Ukrajincev o neodvisnosti. Stalin je razumeval narodnostno vprašanje, da je "v resnici, kmečko vprašanje". Vedno je govoril, da so "kmetje glavna armada narodnega prebujanja".

Prisilna lakota je dosegla vrh konec zime in v začetku pomladi leta 1933, ko je vsakodnevno umiralo več kot 25 000 ljudi. Na ta način je za posledicami Holodomora pomrlo od 20 do 25 odstotkov prebivalcev v Ukrajini.

Druga žalostna posledica Holodomora je bila nadpovprečno visoka stopnja umrljivosti otrok. Starši so poskušali reševati njihova življenja tako, da so jih tihotapili skozi kordone NKVD - jevcev (sovjetska tajna policija). Puščali so jih v mestih s ciljem, da jih rešijo pred lakoto. Na primer, na koncu pomladi, leta 1933, je bilo samo v kijevski pokrajini, registrirano več kot 300 000 brezdomnih otrok. Ko so bili prostori za brezdomne otroke prenapolnjeni, je večina teh umirala na ulicah od lakote in bolezni. V septembru, leta 1933, na začetku šolskega leta, so v Ukrajini pogrešali dve tretjini učencev.

Dokaz, da je bil Holodomor genocid je, da ustreza vsem oznakam zločina v skladu s Konvencijo Združenih narodov o genocidu. Dokazano je, da je bil komunistični režim naperjen proti Ukrajincem kot konstitutivnemu narodu v Sovjetski Ukrajini in kot etnični skupini v Sovjetski Rusiji, zlasti v Kubanu, regiji na Severnem Kavkazu s prevladujočim ukrajinskim prebivalstvom.

Ukrajinskim kmetom so zaplenili hrano in jih na ta način prisiljevali, da se vključijo v kolhoze. Tako je bil proces boljševistične kolektivizacije skorajda končan leta 1932. Genocid s pomočjo lakote je bil zrežiran v prvi vrsti proti ukrajinskim kmetom, tj. proti jedru ukrajinskega naroda, ki se je boril za neodvisnost. Ukrajinski kmetje so bili nosilci narodne zavesti in stoletnih sanj o neodvisnosti, kar je bilo v nasprotju s komunistično ideologijo. Zaradi tega so si nakopali sovraštvo boljševističnih voditeljev.

Cilj Stalinovega genocida je bil uničiti ukrajinsko narodnost.

7. avgusta 1932 je Stalin, z lastnim podpisom, objavil zakon o zaščiti socialistične lastnine, ki je predvideval smrtno kazen ali 10 letni zapor za vse, ki so si na kakršenkoli način poskušali prilastiti nekaj lastnine kolhoza. Zaradi tega zakona je prišlo do masovnih kaznovanj in aretacij. Obsojali so tudi otroke, ki so si upali pobirati ostanke klasov z žitnih polj, ki so bila v lasti njihovih očetov. Zaradi tega so ta zakon imenovali: "zakon petih klasov".

Tekom izvajanja tako imenovanih glob, v jeseni 1932, tj. pobiranja vsega, kar so imeli od posameznikov in od celotnih vasi, je značilno, da sovjetska vlada ni jemala samo posevkov, temveč je plenila tudi vse druge prehrambene izdelke.

Naslednja oblika kaznovanja je bila v avgustu leta 1932. Uvedena je bila prepoved privatnega trgovanja na drobno. Kmetom je bilo onemogočeno kupovati kruh.

Januarja leta 1933 je veljal ukaz, v skladu z drugimi odloki Stalina, za kmete, ki so prebivali v mejah sovjetske Ukrajine in na območju Kubana, (ki sta bili sumljivi območji), da se prepreči iskanje hrane. Veljala je tudi prepoved zapuščanja regij, ki so bile prizadete z lakoto. V času enega tedna veljave Odloka o prepovedi prestopa meje, je bilo zaradi nespoštovanja prepovedi aretirano skoraj 220 000 ljudi. Pravosodni organi so jih na silo, več kot 186 000, vrnili domov. Na ta način so jih obsodili na smrt z lakoto.

Holodomor ni bil posledica niti višje sile niti suše. Edina višja sila je bil Sovjetski urad, ki je plenil ogromne količine žita in druge kmetijske proizvode. V ZSSR je Urad leta 1932 izvozil 1.6 milijonov ton žita in leta 1933 - 2.1 milijonov ton žita. Državni obrati za izdelavo žganja so v tem času delali s polno zmogljivostjo in so predelovali dragoceno žito v alkohol, ki je bil namenjen za izvoz.

V resnici bi bilo skoraj vse lačne Ukrajince nahraniti možno s pomočjo strateških rezerv ZSSR, ki so vsebovale najmanj 1.5 milijonov ton žita. En milijon ton žita je bil zadosten za prehranjevanje pet milijonov ljudi tekom enega leta.

Sovjetski urad ni hotel priznati lakote v Ukrajini pred svetovno javnostjo in je odpovedal pomoč, ki so jo nudile razne države in mednarodne organizacije. Še več, takšni poskusi nudenja pomoči so bili označeni kot antisovjetska propaganda.

Z ukazom Stalina so tiste, ki so leta 1937 izvajali popis prebivalstva, in javljali veliko zmanjšanje števila prebivalstva v Ukrajini zaradi Holodomora, ustrelili. Njihovi popisi pa so postali - državna skrivnost.

Po vsem tem, ko so milijoni Ukrajincev umrli na svoji lastni zemlji, je vlada preselila deset tisoče družin iz Rusije, Belorusije in drugih delov ZSSR na izpraznjene predele Sovjetske Ukrajine. Do konca 1933 je bilo v Ukrajino naseljeno več kot 117 000 ljudi.

Istočasno s Holodomorom je Stalinov totalitarni režim proti Ukrajincem, izvajal masovno represijo. Število aretacij se je v odnosu na 1929 v letu 1932 potrojilo, leta 1933 pa je bilo aretirano štiri krat več oseb. V tem letu je dosežen rekord 125 000 aretirancev.

Današnji cilji zbujanja pozornosti svetovne javnosti v zvezi Holodomorom so naslednji: dolg do spomina milijonov nedolžnih žrtev, obsodba zločinov sovjetskega komunističnega režima, poprava zgodovinskih krivic in priznanje ukrajinskega genocida s strani mednarodne skupnosti.

Z dosego priznanja Holodomora kot genocida želi Ukrajina zvrniti pozornost svetovne javnosti na dejstvo, da se planirana lakota ne sme nikdar več ponoviti. Treba je preprečiti, da se kaj takega nikdar več ne bo zgodilo, nikjer na svetu.

Verhovna Rada (Parlament Ukrajine) je pozvala mednarodno skupnost, da prizna Holodomor kot genocid v treh Odlokih, sprejetih v letih 2002 - 2003. 28 novembra 2006 je Verhovna Rada Ukrajine sprejela Zakon, v katerem je Holodomor proglašen kot genocid.

Na današnji dan so Holodomor iz 1932 - 1933 priznali kot genocid zakonodajni organi naslednjih držav: Avstralije, Kanade, Estonije, Gruzije, Madžarske, Litve, Poljske in ZDA.

Veliki Teror - masovne politične represije 1937-1938

Fizične likvidacije lastnega prebivalstva, katerih pogledi so se razlikovali od komunističnih, so se začele po boljševističnem prevratu v oktobru 1917. Najprej so bile represije naperjene proti nekaterim vidnejšim politikom in določenim slojem prebivalstva in nazadnje so dosegle svoj vrh s Holodomorom. 1932-33 so se začele nezaslišani masovne represije. V letih 1937-38 so se te razširile na vso državo.

"Velika čistka" 1937 - 38 je zajela vso Sovjetsko Zvezo. Bila je naperjena proti dejanskim in namišljenim Stalinovim sovražnikom. Cilj je bil zastraševanje sovjetskega človeka z vcepljanjem občutka nevarnosti, da se doseže brezpogojna vdanost "velikemu vodji". Smrtne obsodbe so postale vsakodnevni pojav in kakršnekoli pritožbe so bile neuslišane. Če se je "sovražnikom ljudstva" le posrečilo, da se izognejo smrtni kazni, jih je čakalo dolgo bivanje v sibirskih gulagih.

Začetek kampanje terorja je bil v letu 1936. Prvi korak je bila reorganizacija represivnih organov in priprava na čistko v partiji, vojski, administraciji ter na vrhu, tj. v morebitni opoziciji. Bilo je sprejeto več odlokov v zvezi z bojem proti "terorizmu, ovaduhom in škodljivim elementom". Sprejet je bil tudi odlok o izgnanstvu 15 000 poljskih in nemških družin iz Ukrajine v Kazahstan.

Drugi korak (v marcu in aprilu leta 1937) je bila razglasitev "vseljudskega boja" proti "spreobrnjencem" in "tujim agentom". Začele so se planirane operacije proti kulakom in proti "nekdanjim" predstavnikom nacionalnih diaspor, ki so jih šteli za "socialno bazo" potencialnega napada. 17 marca je stopil v veljavo zakon, ki je prepovedoval kmetom zapustiti kolhoze brez dovoljenja administracije in je bil zakonska osnova za prepoved svobodnega gibanja.

Tretji korak, (julij 1937 - oktober 1938, velja za začetek masovnih represij zoper kulake, nacionaliste in "člane družin izdajalcev domovine".

Največja čistka "sovražnikov ljudstva" v zgodovini Sovjetske Zveze se je začela 5 avgusta 1937 in je trajala do 15. novembra 1938. Čistko je pripravil in razdelal Nikolaj Ježov, Narodni Komisar za Notranje Zadeve, izvajal pa jo je Stalin osebno. Kakor zatrjujejo zgodovinarji, je bilo tekom čistke, samo v Ukrajini aretirano 279 126 oseb. Represije so bile v glavnem naperjene proti vaščanom in izobražencem, v manjši meri pa proti delavcem. V letu 1938 se je čistka razširila tudi na armado in na tajno policijo. Vse skupaj je bilo obsojeno na smrt 120 000 oseb..

Glavni cilj množičnih represij je bil fizično uničenje aktivnega izobraženega dela naroda in moralni zlom tistih, ki so se terorju izognili. V terminologiji pomora lastnega naroda Stalinov teror nima vzporednice v zgodovini sveta. V spominu človeštva bo ostal kot Veliki teror.

Stalinov teror je bil veliki udarec za vse plasti in družbene razrede. Uničeno je bilo na milijone življenj. Cele generacije so rasle v atmosferi strahu, trpinčenju in v nasilju. Ukrajina je utrpela velikansko demografsko izgubo, cvet izobražencev je bil tudi uničen.

V današnjem času Ukrajina uradno praznuje Dan Spomina na Žrtve Velikega Terorja 1937-38. Predsednik Viktor Juščenko je podpisal Ukaz, ki govori o tem, da "na primeren način spoštujemo spomin na žrtve političnih represij. Apelira na vse, da usmerimo pozornost na tragične dogodke ukrajinske zgodovine, ki so se zgodili zaradi nasilnega komunističnega svetovnega nazora. Potrebno je zbuditi narodno zavest in odpraviti sovraštvo do kakršnega koli nasilja proti narodu.

Veleposlaništvo Ukrajine

Prevod v slovenščino: A. Hevka