OB REKORDNO OBISKANEM ODPRTJU RAZSTAVE "SLOVENSKI IMPRESIONISTI IN NJIHOV ČAS 1890-1920" V NARODNI GALERIJI

Ljubljana, četrtek, 24. april - Sinoči je v prazničnih lučeh spet enkrat zažarel ljubljanski Narodni dom, na odprtje z vso radovednostjo pričakovane razstave slovenskih impresionistov, ki se je je že prijelo ime razstava desetletja, pa se je zgrnilo blizu tisoč ljudi.

Obkroženi z najznamenitejšimi platni slovenske likovne zgodovine so tesno stisnjeni obiskovalci v osrednji dvorani poslušali slavnostni nagovor ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija, ki je spomnil, da bi tudi še danes marsikje naleteli na enak odklonilen in omalovažujoč odnos do umetnosti in umetnikov, kot so ga bili v svojem času deležni zdaj tako cenjeni impresionisti. Ob akordih pianista Bojana Goriška se je nato navdušena množica potrpežljivo pomikala od slike do slike, iz sobe v sobo, kajti napredovati je bilo mogoče le korakoma. Razstava je urejena pregledno in hkrati povedno, da obiskovalec prepozna razvoj stilov in prehod v impresionizem Jakopiča, Groharja, Jame in Sternena kot nacionalno prepoznavne umetnosti, ki je z novim slogom stopila v korak z likovnimi iskanji srednje Evrope in hkrati dokončno obrnila hrbet realizmu in šablonskemu ateljejskemu slikanju.

Ob avtorici dr. Barbari Jaki je pri nastajanju razstave in obsežnega, častitljivega kataloga leto in pol sodelovalo več deset strokovnjakov. Sami razstavi je zagotovo dala poseben pečat arhitektka in scenografka Meta Hočevar, ki je z nekaterimi posebnimi tehničnimi in vsebinskimi rešitvami v prostore prinesla pravo impresionistično svetlobo in občutek stalne prisotnosti sonca. Z mojstrstvom prave odrske iluzije pa je na podestu centralnega stopnišča "utelesila" tudi slavni Groharjev macesen. Po njeni zamisli ga je izdelal akademski kipar Branko Drekonja in je ena najbolj iskrivih domislic v dvogovoru današnjega časa s skoraj stoletje odmaknjenim časom nastajanja eksponatov. Na pročelju Narodnega doma, prvotnega srca Narodne galerije, ki letos praznuje 90 let, pa sta v nišah nameščeni maketi ljubljanskega tramvaja in Jakopičevega paviljona, ki ga je v 60. letih "povozila" Tivolska cesta.

Na ogled je 70 del Jakopiča pa približno po 30 del Groharja, Sternena in Jame. Petinštirideset zasebnikov se je prijazno odzvalo povabilu in prispevalo svoje impresionistične dragocenosti, prav tako lepo število ustanov, med njimi tudi vlada. Kar nekaj slik je razstavljenih prvič, tako denimo tudi Jakopičeva Krajina s kozolcem, ki krasi prostore predsednika vlade, v eni od sob Narodnega doma pa je zbranih nič manj kot 13 različnih Jakopičevih upodobitev ljubljanskih Križank, kar je več kot častitljiv rekord. Poleg velike četverice razstava primerjalno govori tudi o njihovih znanih sopotnikih, odličnih slikarjih, ki pa se niso odločili za impresionistično tehniko, kot Anton Ažbe - s svojo münchensko šolo je odločilno vplival na naše impresioniste - Ivana Kobilca, Ferdo Vesel, Ivan Vavpotič, Maksim Gaspari in številni drugi.

Ugleden spomin je odmerjen tudi kiparjem Bernekerju, Dolinarju, Zajcu in njihovim sopotnikom, umetniškega fotografa Avgusta Bertholda pa želi ta mogočni pregled obdobja na prelomu stoletij ustoličiti celo kot impresionističnega ustvarjalca, enakovrednega veliki četverici. Njegova dela so v zasebni lasti in razstava ponuja enkratno priložnost, da se srečamo z njimi. Fotografije, prvi filmi, razglednice popotresne Ljubljane pa tudi multimedijski prikazi arhitekture, industrijskih izumov in družabnega življenja zaokrožijo bogato gradivo, ki od obiskovalca terja več kot samo en obisk. V paviljonu na robu parka Zvezda nastaja tudi osrednja, zanimiva info točka o razstavi, ki bo vabila na ogled po mestu, da bi se srečali z vrsto uglednih stavb, ki so nastale po potresu, po urbanistični zasnovi Maksa Fabianija. Razstava bo na ogled do 8. februarja prihodnje leto, ne glede na to, da so jo odprli pravzaprav v čast predsedovanja Slovenije Evropski uniji.

Ob razstavi bo potekala tudi cela vrsta spremljevalnih dejavnosti, namenjenih tako otrokom kot rojstnodnevnikom in tudi slepim, o tem in o rednih strokovnih vodstvih po razstavi v slovenščini in angleščini pa je mogoče sprotne podatke preveriti na spletni strani Narodne galerije www.ng-slo.si.

Fotografija: utrinke z odprtja razstave o impresionistih.

Bogi Pretnar

Narodna galerija, odnosi z javnostmi