Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora

UČINKOVITO DELOVANJE TAKO NA NACIONALNI KOT REGIONALNI RAVNI

Ljubljana, 8. september 2009 - Samomor je posledica sovplivanja številnih dejavnikov, med drugim tudi kulture, religije, zgodovine, filozofije in tradicije. Zato moramo pri načrtovanju dejavnosti, usmerjenih v preprečevanje samomora, upoštevati tudi njih. To so temeljni poudarki ob letošnjem svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki poteka pod geslom Preprečevanje samomora v različnih kulturah.

Namen svetovnega dneva preprečevanja samomora je ozaveščanje o problemu samomora, zmanjševanje stigme, ki jo povzroča, in zlasti opozarjanje na to, da gre za obliko prezgodnje umrljivosti, ki se jo da preprečevati. Svetovna zveza za preprečevanje samomora (International Association for Suicide Prevention, IASP) in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sta ga prvič razglasili leta 2003, obeležujemo pa ga 10. septembra.

Samomor je eden izmed glavnih javnozdravstvenih problemov

Po podatkih IASP je samomor eden izmed glavnih vzrokov umrljivosti po vsem svetu in eden izmed treh glavnih vzrokov umrljivosti v starostni skupini do 25 let. Vsako leto naredi samomor okrog milijon ljudi. SZO ocenjuje, da bo do leta 2020 število naraslo do milijona in pol samomorov letno.

Samomor ima večrazsežne posledice

Poleg samomora velik problem predstavljajo tudi druge oblike samomorilnega vedenja, ki se ne končajo s smrtjo. Ena od teh je poskus samomora, saj samomor vsako leto poskuša narediti več milijonov ljudi. Ob vsakem dokončanem samomoru in poskusu samomora je tako neizogibno prizadetih tudi več milijonov svojcev, prijateljev, znancev in sodelavcev. Poleg neposrednih posledic, ki jih samomor ali poskus samomora povzročita žrtvi in bližnjim, pa imajo različne oblike samomorilnega vedenja tudi socioekonomske in gospodarske posledice, kot npr. zmanjšano produktivnost, odsotnost z delovnega mesta itd.

Samomor v Sloveniji

Slovenija glede na mednarodne podatke o umrljivosti že več desetletij spada med bolj ogrožene države zaradi samomora. V letu 2008 je pri nas samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na sto tisoč prebivalcev letno) znašal 20,08 in je bil najnižji v zadnjih nekaj desetletjih. Če govorimo v absolutnih številkah, to pomeni, da si je v lanskem letu življenje vzelo 408 Slovencev (324 moških in 84 žensk). Število samomorov sicer od leta 1997 postopno upada, zlasti po letu 2004. S samomorom so bolj obremenjene severovzhodne regije, medtem ko je v zahodnejših in južnejših regijah samomora manj. Kar se tiče starosti, pa je tveganje za samomor večje v višjih starostnih skupinah.

Dejavnosti na področju preprečevanje samomora

Za učinkovito preprečevanje samomora je odgovorna celotna družba, vse njene politike in sektorji. Zato morajo biti tovrstne dejavnosti vodene in koordinirane na nacionalni in regijski ravni. Delo na tem področju bo olajšalo sprejetje nacionalnega programa za duševno zdravje (del je namenjen preprečevanju samomora), ki je trenutno v pripravi na Ministrstvu za zdravje, sodelujejo pa tudi nekatere druge institucije. Sicer pa se, gledano širše, preprečevanje samomora lahko začne že s promocijskimi programi za krepitev duševnega zdravja (npr. za izboljšanje samopodobe, učenje uspešnega reševanja problemov ipd.) in nadaljuje s preventivnimi programi, usmerjenimi k bolj ogroženim skupinam (npr. pravočasna identifikacija samomorilno ogroženih oseb). "Upad števila samomorov, ki ga beležimo v zadnjih letih, lahko med drugim pripišemo tudi dejstvu, da so se v tem obdobju dejavnosti za preprečevanje samomora in varovanje duševnega zdravja okrepile, in to na nacionalni ravni, predvsem pa v bolj ogroženih regijah, ki so se problema lotile sistematično in kontinuirano. Pričakujemo, predvsem pa si želimo, da bo tako tudi v prihodnje," je povedala dr. Saška Roškar z Inštuta za varovanje zdravja RS.

Dodatne informacije:

Mitja Vrdelja

Služba za odnose z javnostmi IVZ

Tel. št.: 01/2441 572

E-pošta: mitja.vrdelja@ivz-rs.si