160 let od odprtja pomembne proge Celje-Ljubljana

Pred natanko 160 leti, 17. septembra 1849, je stekel redni promet na novo odprti progi med Celjem in Ljubljano. Uradno odprtje proge je potekalo dan prej, 16. septembra 1849. Prvi vlak v naši prestolnici je bil tedaj zanesljivi znanilec splošnega gospodarskega in družbenega napredka. Še danes pa je proga Celje-Ljubljana hrbtenica slovenskega železniškega omrežja; je del petega vseevropskega koridorja, ki povezuje Jugozahodno in Vzhodno Evropo.

Z izgradnjo proge med Celjem in Ljubljano je bil narejen drugi korak velikega projekta železniške povezave med Dunajem in Trstom. Prvi del, prihod vlaka na Slovensko (od Gradca do Celja), je bil uresničen tri leta prej, v celoti pa je bil projekt dokončan osem let pozneje. Projekt gradnje tako imenovane Južne železnice je za takratne razmere pomenil pravcati podvig - v gradbeniškem, arhitektonskem in najširšem tehnično-tehnološkem pogledu. Veličastni dosežki graditeljev pod vodstvom inženirja Karla Ghege so bili merljivi ne le v evropskem, temveč celo v svetovnem merilu. Hkrati pa je Južna železnica prispevala pomemben, domala neprecenljiv delež h gospodarskemu in družbenemu napredku v prostoru med osrednjo Evropo in Jadranskim morjem.

Odločitev o gradnji proge med Dunajem in Trstom, katere del je tudi proga Celje-Ljubljana, je bila sprejeta že v začetku leta 1836, saj je bilo nujno povezati pristanišče Trst s središčem tedanje Avstrije. Avstrija je tako že zgodaj spoznala pomen železnic in je hotela glavne proge v monarhiji graditi v lastni režiji. V ta namen je bila 23. februarja 1842 ustanovljena Generalna direkcija državnih železnic na Dunaju. Najprej so zgradili bolj ravninske odseke, nazadnje odsek čez Alpe in Kras. Zadnji del, osek med Ljubljano in Trstom, je bil slavnostno izročen v promet 27. julija 1857.

Več na spletni strani Slovenskih železnic.