Izgradnja identitete države Slovenije je nujna!

Javnomnenjske raziskave Eurobarometra že leta uvrščajo Slovenijo na rep držav, ki bi jih Evropejci radi videli v Evropski skupnosti. Vstop naše države v EU, je po najnovejših podatkih podprlo le 35 odstotkov vprašanih. Pojasnilo: zamenjujejo nas s Slovaško, smo pa tudi neprepoznavni (Delo, 3. maja 2001).

To je samo eden izmed razlogov, zaradi katerih bi morala slovenska vlada (ali pa vsaj kdo izmed poslancev v državnem zboru), že zdavnaj pričeti z nujnimi ukrepi spreminjati nastalo skrajno zaskrbljujočo situacijo, na katero (vsaj v strokovnih krogih) že ves čas "trajanja" naše nove države vztrajno opozarjamo. Kdaj pa kdaj kakšna nogometna zmaga pač ni dovolj za boljše prepoznavanje državice kakršna je Slovenija. Ofenzivno trženje "blagovne znamke Slovenije" naj bi se pričelo z njeno vizualno (vidno) podobo. Če naj državo primerjamo z dobro organiziranim podjetjem, ki načrtuje prodor in tekmo s konkurenco na že zasičenem trgu, potem moramo pri tem uporabiti taktike in strategije, ki jih sodobna marketinška znanost pri takšnih projektih uporablja (do katerih lahko pridemo samo s pomočjo predhodnih interdisciplinarnih analiz in raziskav).

Za izgradnjo kakovostne vizualne podobe so namreč potrebna strateška izhodišča, ki naj jih potem, seveda strokovno usposobljeni oblikovalci, prevedejo na simbolno raven in vzpostavijo sistem vidnih prvin celostne podobe, ki bo zajemal vse inštitucije države in njene organe.

Pobuda o spremembi državnih simbolov, ki jo je v Državnem zboru sprožil poslanec Jožef Školč, se nam zdi več kot upravičena, zato ji tudi z vsem srcem pritrjujemo in jo podpiramo.

Nikakor ne smemo dopustiti, da se ponovi napaka, ki so jo ob osamosvojitvi (ne da bi pomislili na daljnosežne posledice) naredili naši politiki in na vrat na nos sprejeli "politično skonstruirane" državne simbole, ki nam niso v čast. Če hočemo biti prepoznavni, se moramo od drugih razlikovati, ne pa enačiti. Obstoječa grb in zastava nas namreč vmeščata prav tja, od koder smo se ves čas želeli odtrgati - na Balkan, na vzhod, med države "post real socializma".

Vlada in Državni zbor naj se projekta lotita z vso resnostjo in upoštevajoč stroko. Šele z izgradnjo in pridobitvijo nove celostne podobe (ne zgolj zastave in grba), se lahko pričnejo komunikacijske aktivnosti, ki pomagajo graditi identiteto države v očeh domače in tuje javnosti.