O-STA

Pri korporacijskem upravljanju še veliko maneverskega prostora, gostja iz prakse mag. Irena Prijović

Celje, 15. aprila 2010 - Na Fakulteti za management Koper, v študijskem središču Celje, so v torek razpravljali o vlogi Združenja nadzornikov Slovenije pri oblikovanju avtonomnih pravnih virov na področju korporativnega upravljanja, kjer so se ukvarjali z vprašanji, ki zadevajo nastajanje in uporabo prava pri delu, poslovanju in upravljanju družb.

Predstojnica Inštituta za pravo UP Fakultete za management Koper doc. dr. Danila Djokić je uvodoma opozorila, da so pravno panogo gospodarskega prava že od nekdaj zaznamovali avtonomni pravni viri. Pri sklepanju pogodbenih razmerij, zlasti na področju mednarodnega gospodarskega prava, se že dlje časa uporabljajo običaji in uzance, ki so jih zapisala združenja trgovcev ali gospodarske zbornice, kot so na primer splošne uzance za blagovni promet, INCOTERMS ali v novejšem času različnimi vzorčnimi zakoni UNCITRAL-a ali nastajanje LEX MERCATORIA.

Če so zapisani gospodarski običaji v mednarodni poslovni praksi nekaj razumljivega, pa se lahko vprašamo, ali je tako tudi na področju upravljanja gospodarskih subjektov oziroma korporacijskega upravljanja. Gospodarska družba je kot pravna oseba v Republiki Sloveniji pridobila vsebino šele leta 1993, ko je bil sprejet Zakon o gospodarskih družbah. Delovanje organov Kapitalske družbe, torej vidike upravljanja kapitalskih družb, lahko danes spremljamo v praksi. Delovanje kapitalskih družb se v slovenskem pravnem redu uresničujejo dobrih petnajst let, kar bi težko označili kot bogato pravno tradicijo in kulturo delovanja.

O korporacijskem upravljanju, kodeksu kot avtonomnem pravnem viru in delovanju Združenja nadzornikov Slovenije je predavala mag. Irena Prijović, generalna sekretarka omenjenega združenja. Predstavila je način delovanja združenja v domačem pravnem okolju, kot tudi na mednarodnem nivoju, zlasti v okviru Evropske unije, ki področje prava družb postopno harmonizira s formalnimi pravnimi viri, kot tudi s spodbujanjem nastajanja dobrih praks na področju korporacijskega upravljanja. Dobre prakse udejanjajo kodeksi korporacijskega upravljanja. Proučevanje korporacijskega upravljanja ni mogoče brez proučevanja praks delovanja in obnašanja gospodarskih subjektov. Dobre prakse je mogoče razvijati le s spremljanjem delovanja gospodarskih subjektov ter vseh pojavov, tako pozitivnih kot negativnih, ki jih sestavljajo, kar podpirajo in omogočajo tudi kodeksi kot instrumenti - viri pravnega urejanja.

V razgibani in odprti razpravi so udeleženci opozorili na številne dileme, slabosti in pomanjkljivosti, s katerimi se srečujemo v praksi. Razprava je potekala o vlogi in načinu delovanja zunanjih lastnikov (skladov), notranjih lastnikov (managerjev) in delovanju države (tudi politike) v vlogi lastnika. Pogledi so se stekali k splošni ugotovitvi, da je najtežji prehod iz tehnične (operativne, formalne) strani do prenosa in uresničevanja standardov v prakso in življenje. Potreben je čas in zrelost. O zrelosti pa je mogoče razpravljat na vseh nivojih in področjih, kar pa je že drugo poglavje.

UP Fakulteta za management Koper

Za podrobnejše informacije smo vam na razpolago:

Dejan Šraml, Odnosi z javnostmi/PR Consultant

Univerza na Primorskem/University of Primorska
Fakulteta za management Koper/Faculty of Management Koper
Cankarjeva 5, p.p. 345, SI-6104 Koper, Slovenia
Tel.: 00386 (0)5 610 20 12
Fax: 00386 (0)5 610 20 15

E-mail: dejan.sraml@fm-kp.si

URL: www.fm-kp.si