Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije

UŽIVAMO VSE VEČ SADJA IN ZELENJAVE TER ENERGIJSKO BOGATEJŠO HRANO

Ljubljana, 18. avgust 2010 - Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) je izdal publikacijo z naslovom Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja. Publikacija predstavlja pregled pomembnih podatkov o navadah prehranjevanja, njihovo usklajenost s priporočili, daje pa tudi dobro osnovo za nadaljnje poglobljeno raziskovanje povezanosti posameznih varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja, povezanih s prehranjevanjem, prehranskimi vnosi in prehranskim statusom. Podatki, zbrani v publikaciji, so bili pridobljeni med letoma 2007 in 2008 s pomočjo anketiranja naključno izbranih posameznikov, starih med 18 in 65 let.

Slovenci najpogosteje od vseh obrokov opuščajo zajtrk

Redna prehrana, ki vključuje tri glavne obroke in dva premostitvena, je pomemben varovalni dejavnik zdravja. Čeprav se je navada zajtrkovanja v zadnjem desetletju izboljšala, odrasli še vedno najpogosteje opuščajo zajtrk (četrtina moških in petina žensk), medtem ko je kosilo še vedno osrednji obrok. Približno 40 % vprašanih redno uživa vse tri glavne dnevne obroke, slaba petina pa le enega. Bolj redno se prehranjujejo ženske, starejši in tisti z nižjo izobrazbo, najmanj pa mlajši odrasli (študentje). "Zaskrbljujoče je, da le tretjina zaposlenih za polni delovni čas uživa vse tri glavne dnevne obroke," je izpostavil mag. Matej Gregorič z Inštituta za varovanje zdravja.

Uživanje sadja in zelenjave v porastu, žal tudi energijski vnos

Izsledki kažejo, da prebivalci vse pogosteje posegajo po živilih z ustreznejšo sestavo. Tudi trend uživanja sadja in zelenjave se je v zadnjem desetletju nekoliko izboljšal, kar še zlasti velja za sadje, medtem ko je uživanje zelenjave približno na enakem nivoju. Najslabši pri tem so mlajši odrasli. Delež maščob v prehrani se je sicer zmanjšal, namesto neustreznih živalskih maščob prebivalci vse več uporabljajo rastlinske maščobe, medtem ko se je na splošno povečal energijski vnos. "Ugotavljamo, da manj sledijo priporočilom predvsem moški in mlajši odrasli ter tisti z nižjo izobrazbo in nižjim socialno-ekonomskim statusom. Posledično sta tudi prekomerna telesna teža in debelost bolj izražena pri teh skupinah. Čeprav se nakazuje trend boljše ozaveščenosti o zdravem načinu prehranjevanja pa bo treba več pozornosti kljub temu nameniti predvsem tem skupinam ter za njih pripraviti specifične ukrepe," opozarja mag. Matej Gregorič.

Spol, starost in izobrazba še vedno ključni dejavniki pri izbiri živil

Z vidika varovanja zdravja sta najpomembnejši informaciji o živilu rok trajanja in njegova sestava. Podatki kažejo, da je preverjanje roka trajanja živil pred nakupom razširjena in ustaljena potrošniška praksa, medtem ko anketiranci veliko manj pogosto preverjajo, kaj živilo vsebuje. Razlogi so številni, najverjetnejši pa so površno znanje o prehrani, slabo razumevanje tovrstnih informacij, pomanjkanje časa za nakupovanje in nezanimanje. Analiza podatkov kaže, da so na tovrstne informacije pozornejše ženske, višje in visoko izobraženi odrasli ter starejši, pogosto zaradi skrbi za zdravje in telesno težo. Daleč najpomembnejši kriterij pri izbiri živil je okus, ki mu sledi vpliv na zdravje. Kaže, da so njihova merila za izbiro vsakdanje prehrane vse bolj v skladu s trenutno veljavno medicinsko doktrino.

Pomembne so ozaveščenost in spremembe na področju prehrambene politike

Kljub nekaterim pozitivnim trendom pa na splošno podatki kažejo, da precejšen del prebivalcev Slovenije živi dokaj nezdravo. S tem se povečuje tudi tveganje za zdravje. "Za izboljšanje zdravja prebivalstva in preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni moramo med drugim izboljšati tudi prehranske navade," je povedal mag. Matej Gregorič in dodal: "Zbrani podatki bodo služili kot izhodišče za načrtovanje programov in spreminjanje prehranskih politik (kmetijske, šolske, gospodarske in druge). Največ poudarka pa bo na sistemskih ukrepih in na ustvarjanju okolja in pogojev, ki bodo omogočali zdrave prehranske izbire".

Dodatne informacije:
Nuša Gantar

Tel. št.: 01/2441 479

E-pošta: nusa.gantar@ivz-rs.si