O-STA

La Sylphide v izvirni koreografiji Augusta Bournonvilla prvič v Ljubljani

Po velikem uspehu Dvorakove opere Rusalka, slovenska nacionalna operna in baletna hiša svojemu občinstvu tokrat pripravlja baletno poslastico.

8. marca bo baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana v Cankarjevem domu predstavil romantični balet Silfida (La Sylphide) Augusta Bournonvilla, ki je ikona danske narodne in mednarodne kulturne dediščine.

Letos mineva 175 let od nastanka Silfide, ki jo od 50-ih let naprej redno uprizarjajo skoraj vsi imenitnejši mednarodni baletni ansambli, v Sloveniji pa jo bomo prvič videli v izvirni koreografiji Augusta Bournonvilla, ki je fenomen v klasičnem baletu in utemeljitelj danskega klasičnega baletnega sloga.

Silfido v izvedbi ljubljanskega baletnega ansambla, ki ga zadnje leto vodi umetniški vodja Irek Mukhamedov, bo na oder postavil znameniti danski koreograf in nekdanji umetniški direktor švedskega in danskega kraljevega baleta Frank Andersen.

Premiera: 8. marca 2011, Gallusova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana

Ponovitve: 12., 13., 14. marec ter 12. april 2011

Glasba: Herman Loevenskjold

Dirigent: Marko Gašperšič

Libreto: August Bournonville

Koreografija: August Bournonville

Postavitev: Frank Andersen

Scenografija: Mikael Melbye

Kostumografija: Mikael Melbye

Lučno oblikovanje: François Saint - Cyr

Asistentki F.Andersena: Eva Kloborg, Dinna Bjørn

Baletna mojstrica: Maša Mukhamedov

Asistenti: Mojca Kalar, Claudia Sovre, Stefan Capraroiu, Vesna Cestnik

Silfida: Tjaša Kmetec, Rita Pollacchi, Regina Križaj

James: Lukas Zuschlag, Petar Đorčevski, Yuki Seki

Madge: Tomaž Horvat, Nena Vrhovec Stevens

Baletni solisti, baletni ansambel, učenci in dijaki KGBL

Orkester SNG Opera in balet Ljubljana

Andersen o Bournonvillu

Postavitve baleta Silfida vselej predstavljajo vznemirljiv in velik izziv. Bournonvillov slog, zanj značilno urno gibanje nog, drža zgornjega dela telesa, ramen in glave ter način, kako v koreografijo vključuje mimično igro, vse to je v resnici posebnost danskega plesnega sloga, ki vselej veliko zahteva od izvajalcev, a jim obenem ponuja tudi velik umetniški izziv. August Bournonville (1805-1870) je bil otrok romantike in je živel v času, ko je lahko na sprehodu po Kopenhagnu srečal vrsto največjih danskih umetnikov in znamenitih kulturnikov. Bil je tudi dober prijatelj Hansa Christiana Andersena. In prav tako kot véliki pravljičar je bil tudi Bournonville pripovedovalec zgodb - baletnih zgodb. Res pa je, da v njegovih delih primanjkuje kraljev, kraljic, princev in princesk, saj v njih večinoma nastopajo navadni ljudje: revni ribič v baletu Neapelj (Napoli), belgijski vaški fant v baletu Sejem v Brugesu (Kermesse in Bruges), plavolasa danska mladenka v baletu Ljudska povest (A Folk Tale), revni čevljar v Abdallahu ter škotski mladenič v Silfidi (La Sylphide). Bournonville je uporabljal prav vse odtenke barvne palete. Veliko je potoval, vendar je svojo domišljijo posodil tudi pravljicam dežel, ki jih ni nikoli obiskal. Prikazoval je navadnega človeka in svoje zgodbe črpal iz mestnih pravljic in legend. V ospredju koreografovega zanimanja je bila predvsem zgodba. Velikokrat se je posluževal mimike - neverbalne oblike komuniciranja, ki je tudi danes eden temeljev Danskega kraljevega baleta in njegove bournonvillske tradicije.

Večina Bournonvillovih baletov temelji na pripovedovanju zgodb, kjer najpomembnejšo vlogo igra prav mimika. Gibi, ki se jih poslužuje Bournonville, so preprosti in naravni - tako kot kretnje rok in govorica telesa, s katerimi poudarjamo naše vsakdanje pogovore. Mimika pomaga igralcu, da poosebi notranje misli in čustva, denimo ljubezen, strah, predanost, srečo, žalovanje, jezo in obup, ki jih predstavi z intenzivnim telesnim izrazom ter tako dovoli gledalcem, da si jih razložijo po svoje.

Koreograf Frank Andersen se je rodil leta 1953. Izobraževal se je v baletni šoli Danskega kraljevega gledališča.

Kraljevemu baletu se je pridružil leta 1969, leta 1971 je postal plesalec ter 1977. solist.

Umetniški direktor Danskega kraljevega baleta je bil v obdobju 1985-1994, potem je v letih od 1995 do 1999 opravljal dolžnosti umetniškega direktorja Švedskega kraljevega baleta, od poletja 2002 pa je bil ponovno umetniški direktor Danskega kraljevega baleta.

Kot solist je nastopal v predstavah hamburškega opernega gledališča, na plesnem festivalu Jacoba Pillowa, v Angliji, Belgiji, Švici, na Japonskem, v Italiji, Mehiki in ZDA.

Leta 1976 je s solisti Danskega kraljevega baleta ustanovil t. i. Bournonvillovo skupino, s katero je gostoval po Združenih državah Amerike (v letih 1976, 1977, 1978, 1979, 1982, 1985 in 1986), Kanadi in Skandinaviji (1977), Srednji Ameriki (1978), Franciji, Italiji in Izraelu (1979), Zahodni Nemčiji (1980, 1981 in 1983), Švedski, na Filipinih in Tajskem (1980), Finskem, Nizozemskem in v Italiji (1981), Hongkongu (1980, 1985), Franciji, Maleziji (1985) in vse od leta 1976 na Danskem.

Režiral je celo vrsto baletov koreografa Augusta Bournonvilla.

Tretje dejanje baleta Napoli / Neapelj za Monte Carlo (1988), Repertoarni baletni ansambel ABT (2001), Inoue balet na Japonskem (2005) in za Kubanski narodni balet (2007), celoten omenjeni balet za Danski kraljevi balet (1992) in Finski nacionalni balet (2005), A Folk Tale / Ljudska pripovedka za Danski kraljevi balet (1991, s scenografijo in kostumografijo njenega veličanstva kraljice Margarete II.), La Sylphide / Silfida za Inoue balet na Japonskem (1999), Kitajski narodni balet (1999), Švedski kraljevi balet (1999), Estonski narodni balet (2007) ter za plesno skupino Maggio v Firencah, Italija (2007), balet La Ventana za Danski kraljevi balet (2005), balete Conservatory / Konservatorij, Flower Festival in Genzano / Cvetlični festival v Genzanu in Jockey Dance / Ples jezdecev pa za Gruzijski narodni balet v Tbilisiju (2006).

Frank Andersen je bil v letih 1985-1992 tudi direktor Bournonvillove poletne akademije, ustanovitelj Tedna kulture v Kopenhagnu (1981), direktor založbe Delphina, od leta 1980 član Upravnega odbora Spominske fundacije ministra za kulturne zadeve Nielsa Mathiesena ter od leta 1993 njen predsednik, od leta 1983 član Upravnega odbora dansko-ameriške kulturne izmenjave, od leta 1998 član Upravnega odbora fundacije Neela Reslinga Halperna, leta 1990 predsednik žirije baletnega tekmovanja Prix de Lausanne, od leta 1993 umetniški vodja skupine Nine Ananišvili in mednarodnih baletnih zvezd, umetniški svetovalec Inoue baleta na Japonskem (1995-2002), umetniški svetovalec Kitajskega narodnega baleta (1997-2002), predsednik Upravnega odbora Novega danskega plesnega gledališča (2001-2002), od leta 2002 dalje član Upravnega odbora Dansko-švedske kulturne fundacije, od leta 2002 član Umetniškega komiteja Newyorškega koreografskega inštituta, od leta 2002 dalje pa je umetniški svetovalec mednarodnega baletnega tekmovanja v New Yorku.

Frank Andersen je prejel častno nagrado Esther in Heralda Holsta za leto 1994, nagrado Dansko-švedske kulturne fundacije, zlate medalje fundacije Carine Ari (1999) in častno nagrado fundacije Berlingske za leto 2000. Prejel je tudi nagrado revije Dance Magazine, štipendijo Vibeke Røvigs baleta (oboje leta 2002) in častno štipendijo Margot Lander (2003). Ameriško-danska skupnost ga je leta 2004 razglasila za moškega leta, leta 2005 je prejel kraljevo odličje za zasluge ter leta 2006 nagrado Galileo. Frank Andersen je tudi predstojnik viteškega reda Dannebrog.

--------------------

Podatki foto:

IMG3462

Petar Đorčevski, Rita Pollacchi

IMG3370

Petar Đorčevski, Rita Pollacchi

FOTO: SNG Opera in balet Ljubljana