Zavod Celeia Celje - Center sodobnih umetnosti Celje vabi na otvoritev arhitekturne razstave v Likovni salon Celje in na večer s pravljičarko Lilo Prap v Galerijo sodobne umetnosti Celje
Sedem arhitekturnih projektov v starem mestnem jedru in pogovor s pravljičarko, ki misli v podobah in zapisuje v znakih
Celje, 7. marec 2011, Zavod Celeia Celje - Center sodobnih umetnosti Celje vabi v četrtek, 10. marca 2011 ob 18.00 v Likovni salon Celje na otvoritev razstave Celje - staro mestno jedro: rešitve Arhitekturne delavnice 2010, študentov Fakultete za arhitekturo Ljubljana (Jernej Girandon, Denis Sadikovič, Marko Sussinger, Monika Tominšek, Anže Koren, Teja Krušec, Eva Sušnik, Martin Pelcl, Matjaž Marinič, Tilen Blaževič, Kaja Todorovič, Brina Vizjak, Saša Vojska, Damir Jolič, Gregor Črnelč, Neža Novak, Matevž Zalar), ki so projektne naloge izvajali pod mentorskim vodstvom doc. mag. Tomaža Krušca. Tokratna razstava prinaša vpogled v sedem projektnih rešitev, ki se nanašajo na staro mestno jedro Celja. Vstop na razstavo, ki bo na ogled do 24. 3. 2011, je prost.
Prav tako v četrtek, 10. marca ob 19.00 Zavod Celeia Celje - Center sodobnih umetnosti Celje vabi še v Galerijo sodobne umetnosti Celje na predstavitev monografskega kataloga in pogovor z umetnico, letošnjo nagrajenko Prešernovega sklada Lilijano Praprotnik Zupančič. O njeni ustvarjalni poti in o "arhitekturi njenih zgodb" se bo pogovarjala mag. Alenka Domjan, kustosinja. V monografskem katalogu, poleg kratkega uvodnega eseja Alenke Domjan, sledimo študijam Tatjane Pregl Kobe (o življenju in delu Lile Prap - umetnostnozgodovinski vidik), dr. Tomaža Zupančiča (o likovnem svetu, o ustvarjalnem pristopu: risbi, tehniki, barvi, kompoziciji) in dr. Dragice Haramija (o književnem delu: o prozi, poeziji in informativni literaturi). Katalog je uredila Alenka Domjan. Vstop prost.
CELJE - STARO MESTNO JEDRO: REŠITVE ARHITEKTURNE DELAVNICE 2010 V LIKOVNEM SALONU CELJE
Pričujoča arhitekturna delavnica je ena izmed mnogih, ki jih vsakih nekaj let organizira Mestna občina Celje. To je oblika pridobivanja arhitekturnih in urbanističnih rešitev, ki niso obremenjene z zakonodajnimi, političnimi ali podjetniškimi zahtevami in omejitvami. Projekti, ki so jih izdelali študentje, so plod strokovnega razmisleka in eksperimenta, ki se nanaša na izbrane lokacije v mestu Celje.Tokratna arhitekturna delavnica je obsegala sedem projektov v starem mestnem jedru. Mestno središče je izjemno občutljiv organizem, katerega ranljivost se je pokazala predvsem v zadnjih dveh desetletjih. Zaradi nekontroliranega razraščanja različnih nakupovalnih središč v predmestju se je mestno središče začelo hitro prazniti. Iz starih mestnih stavb so se na obrobje selile ne le trgovine, ampak predvsem ljudje, ki so ustvajali utrip starega mestnega jedra. Prebivalci so namreč tisti, ki od nekdaj ohranjajo mesto vitalno. Zaradi opisanega dejstva je bila tokratna delavnica zasnovana tako, da so udeleženci v starem mestnem jedru poiskali potencialne proste lokacije, večinoma nezazidane stavbne vrzeli in v njih umestili zgradbe s pretežno stanovanjsko vsebino. Na predlagani način bi mesto pridobilo površine za bivanje mladih družin. Te bi v prihodnje predstavljale potencial za ponovno oživitev mestnega jedra. Samo zadostna količina ljudi, ki vsakodnevno uporablja servise mestnega središča, je tista, ki lahko v prihodnosti Celju vrne izgubljeni urbani značaj.
LILA PRAP V GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI CELJE
Lila Prap je namreč ena redkih ustvarjalk, ki govori čisto razumljiv in sila zabaven jezik. Svojo ustvarjalno pot je pričela v času, ko se je ilustracija osvobajala tradicionalnih slogovnih in estetskih zahtev in je odpirala prostor novim likovnim normam. Soočala se je s premiki v razmerju med zapisanim in podobo, torej soodvisnostjo besede in slike, predvsem pa s spoznanjem časa, da so vsa razpoložljiva tehnična sredstva in slogovni izrazni načini latentno pripeti na isti horizontalni ravnini, katerih ne izbira več duh časa, temveč umetnik sam.
Ustvarjalnost Lile Prap raste iz univerzalnega, splošnega in objektivno resničnega sveta. Njena dela so pravi abecedariji enostavnih, simbolnih likov in konstruiranih pomenov z izrazito subjektivnim nabojem. Zato ni naključje, da je mednarodno zanimanje za njeno delo izjemno. Prevodi knjig se uvrščajo med najbolj priljubljena dela za otroke kar v osemintridesetih državah po svetu, na Japonskem so oblikovali celo njeno blagovno znamko. Prejela je vrsto pomembnih nagrad doma (letos nagrajenka Prešernovega sklada) in na tujem, bila večkrat nominirana za nagrado Astrid Lindgren in Andersenovo nagrado; njene like in zgodbe srečujemo v gledališču, poslušamo jih po radiu, beremo doma in v šoli ali pa vse to priložnostno doživljamo tudi v galerijah.
V priponi prilagamo fotomaterial
Lila Prap (iz arhiva umetnice)
Projekt Tilna Blaževiča (iz arhiva udeleženca arhitekturnega projekta)
Več info: Irena Čerčnik, kustosinja, tel.: 03 42 65 162, e-mail:irena.cercnik@celje.si