V Likovnem salonu Celje Ignacio Uriarte, berlinski umetnik, predstavlja dela, ki so ključna za prepoznavanje umetnikove ustvarjalne linije
Tema razstave je dojemanje časa in uporaba sredstev, ki so na voljo v trenutku pisarniškega prostega teka
Celje, 11. maj 2011, Zavod Celeia Celje - Center sodobnih umetnosti Celje vabi v petek, 13. maja ob 20.o0 v Likovni salon Celje na otvoritev razstave berlinskega umetnika Ignacia Uriarteja. Dve uri pred otvoritvijo, ob 18. uri, bo, prav tako v Likovnem salonu, potekala predstavitev umetnika, njegovih konceptualnih usmeritev in opusa, ki temelji na kreativnih trenutkih pisarniških rutin. Predstavila ga bosta kustos razstave Jani Pirnat in Aaron Moulton, neodvisni kustos iz Berlina. Slednji bo delo umetnika, ki ga je vrsto let zastopal kot galerist galerije Feinkost, predstavil skozi svoje nekonvencionalne kuratorske projekte. V času razstave bo obiskovalcem na voljo tudi umetniška knjiga / časopis 11 prekrivajočih se formularjev (11 Overlayed Forms, 2011), ki jo je Uriarte izdelal posebej za razstavo v Celju. Kustos razstave je Jani Pirnat. Razstava, na katero je vstop prost, bo na ogled do 12. 6. 2011.
Ignacio Uriarte, berlinski umetnik, v Likovnem salonu Celje predstavlja dela, ki so ključna za prepoznavanje umetnikove ustvarjalne linije. Tema razstave je dojemanje časa in uporaba sredstev, ki so na voljo v trenutku pisarniškega prostega teka. Specifična klima nične produktivnosti, odvečno sestankovanje, razteznost časa, brezciljno ponavljanje, konstantnost, vse to so lahko elementi delovnega okolja priviligiranega birokrata. Znotraj te praznine se iz spone monotonosti rojeva potreba po spontani gesti s stvarmi, ki so pri roki. Spremeniti dolgčas v dolg času. Kaj početi, ko ni kaj početi, a je to potrebno početi še nekaj časa? Trpljenje v neskončnosti trenutka, strmenje v uro, brezciljno čečkanje po čemerkoli, pregibanje papirja, igračkanje s pisalom itd.. V umetnikovi interpretaciji postanejo te dejavnosti navdih za poetična umetniška dela, sedaj prikazana v Likovnem salonu.
60 sekund (60 Seconds, 2005) je zvočna skulptura iz 60-tih vzhodnonemških zapestnih digitalnih ur povezanih v krog, kjer se kratek pisk ob polni uri z zamikom za sekundo na vsaki uri razširi v 60 sekund. Neskončnost (Infinity, 2010) je animacija, ki se poigrava s paradoksom pisanja znaka za neskončnost, ki ima začetek in konec. Ko ga zapišemo, se to kaže v presledku ali prekrivanju črte znaka ∞. Animacija naredi neskončnost v zanki resnično neskončno. Krožno čečkanje po papirju, ki po intenzivnosti in uporabi pisala počasi prehaja iz modre v sivo monokromno barvo, prikazuje serija risb z naslovom Iz peresa v svinčnik (From Pen to Pencil, 2011). Pregibanje papirja je navdih za papirno inštalacijo Dva pregiba (Two Folds, 2009), kjer se dve izredno dolgi diagonali pregiba sekata in s pomočjo svetlobe in senc ustvarjata reliefne učinke pozitiva in negativa. Motnja v rutini je lahko problem ali pa spodbuda h kreativnim odklonom. Animacija 80 pack (80 Blots) raziskuje oblike kapljic črnila iz nalivnega peresa, ki kapljajo na list.
Posebej za razstavo v Celju pa je Ignacio Uriarte izdelal umetniško knjigo / časopis 11 prekrivajočih se formularjev (11 Overlayed Forms, 2011). Gre za eno njegovih prvih pisarniških likovnih del, ki je spomin na delovno mesto analitika, kjer je pripravljal različne formularje, ki so jih potem kot predloge uporabljali ostali uslužbenci korporacije. V različnih zaporedjih je na enajstih straneh ustvaril enajst prekrivajočih se formularjev, ki se pomanjšujejo, ter oblikoval posebne tabelne vzorce, ki zadostujejo ameriškim uradnim velikostim formularjev. Prav tem formularjem umetnik pripisuje začetke svoje umetniške risbe.
Industrija pisarniške funkcionalnosti, ki se z množenjem birokracije in njenih potreb hitro razvija, predstavlja za Ignacia Uriarteja neizčrpen navdih. Elementi klasične pisarne, ki jo označuje oblikovni funkcionalizem in prepoznavna estetika, so pred Uriartejem navdihnili vrsto umetnikov, med njimi tudi Marcela Duchampa, Sola LeWitta in Dana Flavina, če omenimo le najbolj vplivne. Če so slednji v birokratsko okolje vstopili kot umetniki, pa je Uriartejeva pot obratna. Z izobrazbo poslovnega administratorja in nekajletnih delovnih izkušenj analitika v velikih multinacionalkah je kot dober poznavalec svojega delovnega okolja izkušnje prenesel v umetniško polje in si ob delu pridobil formalno izobrazbo audio vizualnega umetnika. Uporablja enake metode dela kot pisarniški delavci, vendar sedaj s ciljem raziskovanja rutine kot umetniškega izraza. (Jani Pirnat)
-
Več informacij: Jani Pirnat, kustos, tel.: 03 42 65 162, mobi: 051 681 995, e-pošta:jani.pirnat@celje.si