Z zmanjšanjem deleža kadilcev do pozitivnih zdravstvenih in ekonomkih koristi

Svetovni dan brez tobaka 2011

V Sloveniji kadi četrtina odrasle populacije, med mladostniki delež upada

Ljubljana, 30. maj 2011 - Jutri, 31. maja 2011, bomo tradicionalno obeležili svetovni dan brez tobaka, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) prvič razglasila že leta 1987. Letošnja vodilna tema je Okvirna konvencija SZO o nadzoru nad tobakom, katere namen je okrepitev ukrepov za omejevanje epidemije rabe tobaka. V svetu namreč kadi približno tretjina svetovne odrasle populacije, v Sloveniji pa približno četrtina prebivalcev, starejših od 15 let. Vsako leto zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, v svetu umre pet milijonov ljudi, v Sloveniji pa okoli tri tisoč.

Okvirna konvencija SZO za nadzor nad tobakom je mednarodna pogodba in zavezuje države, ki jo ratificirajo, da v svojih zakonodajah in nacionalnih strategijah sprejmejo ukrepe za zmanjševanje povpraševanja po tobaku. Konvencija, ki jo je do danes ratificiralo že 172 držav sveta, med njimi leta 2005 tudi Slovenija, je eno najmočnejših orodij za zmanjševanje epidemije rabe tobaka v svetu in uvedbo učinkovitih ukrepov za zmanjševanje rabe tobaka.

Delež kadilcev med mladostniki nekoliko upada

Po podatkih SZO v svetu kadi približno tretjina svetovne odrasle populacije oziroma okoli 1,1 milijarde ljudi. V Sloveniji je kadilcev približno četrtina prebivalcev, starih od 15 let naprej oziroma nekaj več kot 430.000 oseb. Kadi več moških kot žensk. "Po podatkih iz zadnje mednarodne raziskave z naslovom Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC 2010) je med slovenskimi mladostniki, starimi od 11 do 15 let že kdaj kadilo nekaj manj kot 30% vseh, in sicer več fantov kot deklet. Med 15-letniki je že kdaj kadilo približno 53% vseh, vendar pri tej starosti ni razlik med fanti in dekleti. Vsaj enkrat na teden ali pogosteje kadi manj kot 8% mladostnikov, starih od 11 do 15 let. Med temi je največji delež med 15-letniki (19%), med spoloma pa ni razlik", je povedala Helena Koprivnikar z Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) in dodala: "Po tem ko smo med leti 2002 in 2006 zaznali pomemben upad deleža mladostnikov (11-15 letnikov), ki so že kdaj kadili, deleža trenutnih, rednih in dnevnih kadilcev, med leti 2006 in 2010 beležimo manjše spremembe njihovih kadilskih navad - znižal se je delež zgodnjega kajenja in zvišal delež rednega kajenja, še vedno pa delež rednih kadilcev v letu 2010 ostaja nižji kot v 2002".

Kadi približno petina slovenskih medicinskih sester

V letu 2010 je IVZ v sodelovanju z Zbornico zdravstvene in babiške nege - Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije izvedli tudi raziskavo o kadilskih navadah medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov v Sloveniji. Podatki kažejo, da je kadilo skoraj 21% vprašanih, nekaj več kot 29% je bilo takih, ki so v preteklosti kadili, a so kajenje opustili in sedaj ne kadijo, polovica vseh vprašanih pa ni nikoli kadila. Kadilske navade vprašanih se razlikujejo glede na spol, starostne skupine in stopnjo izobrazbe, ne pa glede na delovno okolje (bolnišnice, primarno zdravstvo) - višje deleže kadilcev beležimo med moškimi, starostno skupino 20-29 let in med vprašanimi s srednjo stopnjo izobrazbe. Povzamemo lahko, da pri nas kadi petina medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, predvsem tistih s srednjo stopnjo izobrazbe, kjer je kadilcev približno četrtina.

Z zmanjšanjem deleža kadilcev dosežemo pozitivne zdravstvene in ekonomske koristi

Raba tobaka ima tako v svetu kot pri nas velike negativne zdravstvene posledice - kajenje je namreč med dejavniki tveganja najpomembnejši preprečljivi vzrok smrti v svetu in tudi v Sloveniji, prav tako pa je pri nas tudi najpomembnejši preprečljivi dejavnik tveganja za izgubljena zdrava leta življenja zaradi prezgodnje smrti in zmanjšane zmožnosti posameznikov. "Raba tobaka je povezana z obsežnimi stroški tako za družbo kot za posameznika. In vse to se da preprečiti," je poudarila Helena Koprivnikar z IVZ in opozorila, da imajo zato države številne razloge, da aktivno pristopijo k zmanjševanju rabe tobaka. Raziskave in številni primeri dobrih praks kažejo, da je ob uvedbi učinkovitih strategij možno doseči pomembno zmanjšati rabo tobaka, s tem pa lahko dosežemo pomembne zdravstvene in ekonomske koristi. "V Sloveniji smo že uvedli številne dokazano učinkovite ukrepe - nazadnje v letu 2007 prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih mestih. Od konca lanskega leta pa v EU poteka tudi javna razprava o evropski tobačni direktivi in pričakujemo lahko njene spremembe, želimo si tudi spremembe slovenske zakonodaje o omejevanju rabe tobaka. Pri nas vsekakor obstajajo področja, kjer bi lahko z uvedbo novih ali spremembami obstoječih ukrepov še dodatno izpopolnili paket ukrepov nadzora nad tobakom, npr. popolna prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov na prodajnih mestih, nadaljnje višanje cen tobačnih izdelkov, prepoved marketinških pristopov za navidezno zniževanje cen, okrepitev vsebin zdravja in s tem tudi s področja tobaka v šolskih učnih načrtih, zmanjševanje dostopnosti tobačnih izdelkov," je povedala Helena Koprivnikar z IVZ.

Skupno delo in sodelovanje vseh deležnikov pri zmanjševanju rabe tobaka ter uvedbi učinkovitih ukrepov in programov je še kako pomembno. Srečanja ob svetovnem dnevu brez tobaka so že tradicionalno namenjena prav srečevanju vseh, ki na tem področju delajo, izmenjavi znanj, podatkov, izkušenj in mnenj.

###

Dodatne informacije:

Odnosi z javnostmi

Mitja Vrdelja

Tel. št.: 01/2441 572

E-pošta: mitja.vrdelja@ivz-rs.si

Nuša Gantar

Tel. št.: 01 2441 479

E-pošta: nusa.gantar@ivz-rs.si