Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju HBSC 2010

VSE MANJ MLAJŠIH MLADOSTNIKOV POSEGA PO ALKOHOLNIH PIJAČAH

Alkohola ne uživa 40 odstotkov mladostnikov, vsaj enkrat tedensko ga pije 12 odstotkov

Ljubljana, 23. avgust 2011 - 40 odstotkov mladostnikov nikoli ne poseže po alkoholnih pijačah, vsaj enkrat tedensko pa alkohol pije okoli 12 odstotkov mladostnikov, je pokazala raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC 2010). Raziskava, ki jo je v Sloveniji že tretjič zapored izvedel Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) poteka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, financira pa jo Ministrstvo za zdravje.

Rezultati HBSC raziskave kažejo, da 40 odstotkov mladostnikov nikoli ne poseže po alkoholnih pijačah, vsaj dvakrat v življenju je bilo opitih okoli 18 odstotkov mladostnikov, vsaj enkrat tedensko pa alkohol pije približno 12 odstotkov mladostnikov. Delež 11- in 13-letnikov, ki nikoli ne posežejo po alkoholnih pijačah, je bil v letu 2010 večji kot leta 2006, vendar pa je bil nasprotno v letu 2010 večji delež 15-letnikov in posebej delež deklet, ki so bili v življenju opiti že vsaj dvakrat. Po besedah Tadeje Hočevar z IVZ so študije pokazale, da mladostnikom pitje alkohola predstavlja način druženja in zabavo. "Zato je pomembno, da se mladostnikom zagotovi organizirano in kakovostno preživljanje prostega časa, tudi tistim, ki si tega ne morejo privoščiti," pojasnjuje Tadeja Hočevar.

Uživanje alkohola v mladosti ima lahko škodljive posledice

Po podatkih raziskave je v Sloveniji skoraj polovica 15-letnikov alkohol prvič pila že pri starosti 13 let ali manj. Zato Katje Kovše z IVZ opozarja, da ima lahko uživanje alkohola pri otrocih in mladostnikih škodljive zdravstvene in socialne posledice, predvsem zastrupitve, prometne in druge nezgode, nasilje, samomori, težave v šoli, tvegano spolno vedenje in posledično neželene nosečnosti in/ali spolno prenosljive okužbe, alkohol pa škodljivo vpliva tudi na razvoj možganov. "Poleg tega imajo mladostniki, ki začnejo s pitjem v mlajši starosti, večje tveganje za kasnejši razvoj odvisnosti od alkohola," še opozarja Katja Kovše.

Na pitje alkohola pri mladostnikih pomembno vplivata velika dostopnost do alkohola in naklonjenost pitju alkohola v družbi

Raziskava je tudi pokazala, da so pitje alkohola, opijanje in redno pitje alkohola v večji meri prisotni pri fantih kot dekletih in pri starejših mladostnikih. Tako je bilo vsaj dvakrat v življenju opitih že 41 odstotkov 15-letnikov, vsaj enkrat tedensko pa alkoholne pijače uživa 26 odstotkov 15-letnikov. Po podatkih raziskave HBSC iz leta 2006 se slovenski fantje v starosti 15 let uvrščajo nad povprečje držav članic EU tako po opijanju kot po pitju vsaj enkrat tedensko, medtem ko se dekleta uvrščajo pod povprečje. Med pomembne dejavnike, ki vplivajo na pitje alkohola pri mladostnikih, sodijo velika dostopnost alkohola in naklonjenost pitju alkohola v družbi ter tudi vpliv vrstnikov. "V Sloveniji bi bilo potrebno zmanjšati dostopnost alkoholnih pijač, na primer z višjo ceno alkoholnih pijač, z določitvijo minimalne cene ali z uvedbo licenc za prodajo alkoholnih pijač, vendar je potrebno ob tem poskrbeti tudi za omejitev in ustrezen nadzor nad domačo in nelegalno proizvodnjo alkohola. Z Zakonom o omejevanju porabe alkohola je že nekoliko omejena krajevna in časovna dostopnost alkohola ter prepovedana prodaja alkohola mlajšim od 18 let. Poudariti pa velja, da so vsi ti ukrepi učinkoviti le, če se v državi nad njimi izvaja učinkovit nadzor," meni Katja Kovše.

Kot še pojasnjuje Katja Kovše, imajo pri preprečevanju pitja alkohola pri mladostnikih pomembno vlogo tudi starši. "Starši otrokom predstavljajo pomemben zgled - pitje alkohola pri starših in njihov odnos do alkohola ima namreč pomemben vpliv na pitje pri mladostnikih. Če so starši tolerantni do mladostnikovega pitja, bodo mladostniki pili več, če pa pokažejo neodobravanje in se z njimi pogovarjajo o posledicah, je verjetnost, da bodo mladostniki pili alkohol manjša," pravi Katja Kovše in dodaja: "Jasno opredeljena pravila v družini, spremljanje mladostnika s strani staršev in zanimanje za njegove aktivnosti ter povezanost družine so pomembni dejavniki, ki vplivajo na kasnejši začetek pitja."

Izvaja se nekaj primerov dobrih praks preprečevanja pitja alkohola pri mladostnikih

Obe sogovornici menita, da je za uspešno preprečevanje pitja alkohola pri mladostnikih potrebno ustvarjanje odgovornega odnosa do alkohola v družbi, kar zajema tako uvedbo ustreznih programov v šolsko okolje kot ukrepe, usmerjene v družino, skupnost in na področje politik. Po besedah Tadeje Hočevar je v Sloveniji že kar nekaj primerov dobrih praks na področju preprečevanja uporabe alkohola, med drugimi Model zdrav življenjski slog, ki ga koordinira IVZ, in v okviru katerega si strokovnjaki prizadevajo ustrezne vsebine s področja alkohola vnesti v šolski učni načrt. Primer dobre prakse je tudi projekt Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola (MOSA), ki na spletnem portalu (www.infomosa.si) združuje informacije o akterjih, raziskavah in preventivnih programih, ki se izvajajo v Sloveniji ter o aktualnih dogajanjih na tem področju, k aktivnemu sodelovanju pa spodbuja tudi splošno javnost.

IVZ je letos v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in območnimi zavodi za zdravstveno varstvo izvedel devet regijskih konferenc, namenjenih oblikovanju strategij in uvedbi ukrepov za zmanjševanje z alkoholom povezane škode na ravni skupnosti. Primer dobre prakse pa so tudi ukrepi, izvedeni na maturantski četvorki, pri katerih so letos že drugič zapored sodelovali Ministrstvo za zdravje, IVZ in druge pristojne institucije ter organizatorji četvorke. Ukrepi so zajemali predhodno razdeljevanje letakov z informacijami o alkoholu šolam in dijakom, nadzor nad izvajanjem Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA) v gostinskih lokalih in trgovinah, ulični preventivno-zabavni program, razdeljevanje brezalkoholnih pijač maturantom itn.

###

O RAZISKAVI

Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC - Health Behaviour in School Aged Children) je mednarodna študija, ki je narejena na reprezentativnem vzorcu učencev in dijakov, starih 11, 13 in 15 let. Namen raziskave je longitudinalno spremljanje obnašanja v zvezi z zdravjem v šolskem obdobju, ki vsake štiri leta po skupni metodologiji poteka v 43 državah Evrope in Severne Amerike. Slovenija se je vanjo vključila v šolskem letu 2001/2002. Raziskavo v Sloveniji izvaja IVZ, financira pa jo Ministrstvo za zdravje. Nacionalna koordinatorica raziskave je dr. Helena Jeriček Klanšček iz IVZ.

Dodatne informacije:

Odnosi z javnostmi

Mitja Vrdelja

Tel. št.: 01/2441 572

E-pošta: mitja.vrdelja@ivz-rs.si

Nuša Gantar

Telefon: 01 2441 479

E-pošta: nusa.gantar@ivz-rs.si