O-STA

Slovenija gre v šolo 2011: šola je všeč dvema tretjinama mladostnikov - dekletom bolj kot fantom

Šolarji se po večini ocenjujejo kot uspešni

Ljubljana, 30. avgust 2011 - Začetek šolskega leta je izredno pomemben dogodek tako za otroke kot za starše. Nekateri se ga veselijo, drugim pa predstavlja stres. Zato je pomembno, da otroke pripravimo na ta poseben dan in jim omogočimo čim lažji prestop v šolsko okolje. Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC 2010), ki jo je že tretjič zapored izvedel Inštitut za varovanje zdravja (IVZ), je pokazala, da je 60 % mladostnikom šola všeč, in sicer dekletom bolj kot fantom. Večina šolarjev se tudi ocenjuje kot uspešna. Raziskava HBSC sicer poteka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, financira pa jo Ministrstvo za zdravje.

Raziskava HBSC je pokazala, da je več kot 60 % mladostnikom šola všeč, in sicer dekletom bolj kot fantom. Mlajši mladostniki so s šolo bolj zadovoljni kot starejši. Dobre tri četrtine (75 %) šolarjev se tudi ocenjuje kot uspešne, ponovno dekleta bolj kot fantje in mlajši mladostniki bolj kot starejši. Raziskava je tudi pokazala, da se je leta 2010 v primerjavi z letoma 2002 in 2006 več mladostnikov ocenilo kot uspešnih v šoli, manj pa jih je zadovoljnih s šolo. Kot je povedala Vesna Pucelj z IVZ, obremenjenost s šolo s starostjo narašča, kar je verjetno posledica vedno večjih zahtev v višjih razredih, predvsem pa v srednji šoli. "Uspešnejši mladostniki poročajo o večjem zadovoljstvu s šolo, medtem ko tisti s slabšim uspehom šolo doživljajo kot bolj obremenjujočo," je še opozorila Vesna Pucelj.

Raziskava je tudi pokazala, da so šolarji in dijaki iz družin z nižjim socialno-ekonomskim položajem manj zadovoljni s šolo in se tudi ocenjujejo kot manj uspešne. Predvsem to velja za srednješolsko populacijo, še posebej v srednjih poklicnih in strokovnih šolah, kjer je večji delež dijakov, ki prihajajo iz manj spodbudnega okolja kot v drugih srednjih šolah. Zato bi bilo treba v prihodnosti razvijati raznovrstne dejavnosti oziroma programe za šolarje in dijake, ki bi zajemali celotno populacijo kot tudi omenjeno populacijo.

Po besedah Mojce Bevc iz IVZ šolsko okolje, poleg domačega, pomembno vpliva na počutje in učne rezultate učencev. Šole, ki se tega zavedajo, zavestno in načrtno izboljšujejo pogoje, ki na to vplivajo. "Med pomembnejšimi dejavniki boljšega počutja in učinkovitosti šole je ozaveščeno vodstvo. Vodstvo lahko s svojim osebnim vplivom, omogočanjem uresničevanja iniciativ, podpori in spodbujanju učiteljev h kakovostnemu in timskemu delu, naravnanostjo do pozitivnega razreševanja problemov, odprtostjo za sodelovanje, spodbujanju pripadnosti itd., bistveno vpliva na življenje in vzdušje na šoli," pojasnjuje Mojca Bevc. K dobremu počutju in občutku varnosti na šoli pa veliko prispeva tudi dobra organizacija: jasna pravila na šoli in v razredih, dobri medsebojni odnosi in prijazen način komuniciranja.

Večina staršev dobro komunicira s svojimi otroki

Čeprav po podatkih raziskave s starši še vedno dobro komunicira velika večina mladostnikov - z mamo nekoliko lažje (86,6 %) kot z očetom (73,6 %) - pa je leta 2010 v primerjavi leti 2002 in 2006 več takih mladostnikov, ki vedno težje komunicirajo z očetom in mamo. Po besedah Mojce Bevc imajo starši zelo zahtevno nalogo pri vzgoji otrok, saj morajo na eni strani ohranjati odnos zaupanja, sprejemanja, podpore, pomoči, obenem pa postavljati jasne zahteve in vztrajati pri odgovornem ravnanju svojih otrok. "Prav ravnotežje med razumevanjem in zahtevami otrokom kaže pot in okvirje, znotraj katerih se lahko varno razvijajo v skladu s svojimi zmožnostmi in potrebami," še pojasnjuje Mojca Bevc in dodaja, da se tudi v dobrih odnosih občasno lahko dogajajo nesporazumi, različna pričakovanja, neuresničene želje, razočaranja, vendar za ohranjanje in izboljševanje odnosa ni druge poti kot trdo in vztrajno delo na izboljševanju komunikacije, na poslušanju in medsebojnemu sprejemanju, na graditvi medsebojnega mostu. Starši imajo več znanja in izkušenj, so prvi vzorniki in modeli obnašanja ter mišljenja. Z leti se bodo tudi njihovi otroci naučili graditi most na enak način, kot so njih učili in to znanje bodo prenašali na svoje otroke.

###

Dodatne informacije:
Mitja Vrdelja

01 2441 572

mitja.vrdelja@ivz-rs.si

Nuša Gantar

Tel. št.: 01/2441 572

E-pošta: nusa.gantar@ivz-rs.si