Rezultati izvajanja Programa Svit v letih 2009-2011
V prvem krogu izvajanja 2009-2011 presejanih 49 % ciljne populacije, odkritih okoli 700 primerov raka
Vključuje se vse več povabljenih, razlike med območji v Sloveniji se manjšajo
Ljubljana, 28. september 2011 - Rak debelega črevesa in danke je velik javnozdravstveni problem. Je drugi najpogostejši rak, z okrog 1.400 novimi primeri v letu 2007, z večjo umrljivostjo in slabšim petletnim preživetjem bolnikov v primerjavi z evropskimi državami. Že desetletje se ta rak odkriva le v 12 do 14 % v zgodnji fazi razvoja.
Program Svit - državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, ki ga koordinira in v sodelovanju s partnerji izvaja Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) - se je na državni ravni začel izvajati aprila 2009. Program je zastavljen kot učinkovito sredstvo za zmanjševanje bremena raka na debelem črevesu in danki. Program Svit lahko letno reši 200 življenj in prepreči razvoj 300 novih rakov na debelem črevesu in danki, vendar le, če se ljudje v program vključijo. Razveseljivo je, da se odzivnost še naprej izboljšuje, saj je na ravni Slovenije porasla od začetne 36% v letu 2009, do 66% v prvi polovici letošnjega leta. Pomembno je tudi, da se zmanjšujejo razlike med posameznimi okolji, ki so bile minulo leto še zelo velike. V Mariborski in Murskosoboški zdravstveni regiji, ki sta konec leta 2010 pri odzivnosti v Program Svit najbolj zaostajali za slovenskim povprečjem in imeli velike razlike v odzivnosti med posameznimi občinami (odzivnost ponekod manjša kot 20%), je bilo s pomočjo patronažnih sester izvedeno dodatno osebno vabljenje v občinah z najnižjo odzivnostjo. Odzivnost v Murskosoboški zdravstveni regiji je sedaj 63%, v mariborski pa 66%. Predstavitve Programa Svit z modelom debelega črevesa, skozi katerega se je mogoče sprehoditi, potekajo po vsej Sloveniji, predvsem pa v okoljih, kjer je bila odzivnost slabša. V večini zdravstvenih domov delujejo Svitove kontaktne točke, kjer lahko ljudje dobijo osebna pojasnila in napotke glede sodelovanja v programu. Veliko vlogo pri spodbujanju k vključevanju v program pa imajo tudi nevladne organizacije in posamezniki, ki aktivno podpirajo Program Svit s svojim zgledom in podporo komunikacijskim dejavnostim, ki jih izvaja IVZ. Ženske se vključujejo v program bistveno bolje, kot moški. Odzivnost žensk je bila v prvi polovici leta 2011 na ravni Slovenije povprečno 71%, moških pa 60%. Ta razlika se v odzivnosti se pojavlja po vseh regijah.
V prvi presejalni krog Programa Svit smo od aprila 2009 do konca marca 2011 povabili 336 527 moških in žensk, starih od 50 do 69 let. Skupaj se je v dveh letih odzvalo na vabilo 56,28 % ljudi, dejansko testiranih, tistih, ki so vrnili testerje, je bilo 49,11 %. Izkazalo se je, da je Svit kakovosten zdravstveni program, ki uspešno dosega zastavljene cilje. Odkritih je bilo okrog 4.500 adenomov (velikih polipov, ki predstavljajo predrakave spremembe), ki so bili v večini primerov odstranjeni že med kolonoskopijo in nad 650 primerov raka na debelem črevesu ali danki. Pri 176 osebah je šlo za karcinom v polipu, ki je bil odstranjen že med kolonoskopijo in ni bilo potrebno nobeno nadaljnje kirurško ali onkološko zdravljenje. Določeni postopki v programu Svit pri udeležencih, ki so bili iz prvega kroga vabljeni v program koncem lanskega leta in prve tri mesece letos, se šele sedaj zaključujejo, ker se marsikdo odzove v program čez mesec, dva ali celo več. Zato so rezultati analize prvega kroga preliminarni, posebej dokončno število odkritih rakov in predvsem stadiji bolezni, ki se lahko določijo šele po operaciji. Te podatke sedaj zbiramo od kirurgov. Vendar lahko rečemo, da je bila večina rakov odkritih v zgodnjem stadiju, ko je zdravljenje lahko zelo uspešno. To potrjuje tudi analiza v Svitu odkritih rakov v letu 2009, ki kaže, da je bilo v analiziranem vzorcu 70 % rakov odkritih v stadiju I in II, ko onkološko zdravljenje ni potrebno. Leta 2007, pred uvedbo presejalnega programa, so v lokalno omejeni obliki odkrili samo 12,45 % raka na debelem črevesa in danki.
Skrb vzbuja prav vsak, ki se ne odzove na vabilo v program, saj se zavedamo, da še vsaj 600 ljudi hodi po Sloveniji z že prisotnim rakom na debelem črevesu ali danki, ki ga nismo mogli odkriti v Programu Svit, ker so ljudje vabilo zavrgli in se v program niso vključili.
Priložnosti, da vabljenim posameznikom pravočasno odkrijemo predrakave spremembe ali raka na debelem črevesu in danki, ne bi smel zamuditi nihče, ki bo vabljen v drugi presejalni krog Programa Svit, ki smo ga začeli izvajati 1. aprila letos in bo trajal do konca leta 2012. V tem času bomo ponovno povabili tiste, ki smo jih vabili v prvem krogu in so imeli negativen test na prikrito krvavitev v blatu, na novo pa bodo v program vstopile osebe, ki bodo letos ali drugo leto stare 50 let. Osebe, ki smo jim v prvem krogu odkrili polipe (adenome), rake ali kronično vnetno črevesno bolezen, pa v program ne bomo vabili, ker morajo biti spremljani s strani specialista s kolonoskopijo. Tisti, ki so imeli pozitiven test in so opravili kolonoskopijo, ki je bila normalna, pa bodo vabljeni v Svit čez pet let.
V prihodnosti je potrebno izboljšati predvsem vključevanje moških, ki so zaradi raka na debelem črevesu in danki ogroženi celo bolj kot ženske, se pa v povprečju na ravni Slovenije vključujejo v presejalni Program Svit za dobrih 10 % slabše kot ženske. Posebna pozornost bo tudi v prihodnje veljala skrbi za kakovost in prijaznost programa, podpori invalidom in osebam s posebnimi potrebami ter skrbi za dvig odzivnosti - predvsem v okoljih, kjer je ta še pod slovenskim povprečjem.
Kakovostno izvajanje Programa Svit prispeva tudi h kakovosti zdravstvenih storitev na področju gastroenterologije. Program Svit je zasnovan in poteka skladno z Evropskimi smernicami za presejanje raka na debelem črevesu in danki. Vsi postopki in vse faze izvajanja se redno preverjajo. Izkušnje pri izvajanju presejalnega programa, posebno še presejalnih kolonoskopij, so pripomogle k boj kakovostnemu, sistematičnemu in prijaznemu obravnavanju pacientov z boleznimi črevesa in danke sploh. V prvem krogu Programa Svit je bila kolonoskopija (ena ali več) opravljena pri 13.471 osebah in je bila v 98 % izvedena tako, da je bilo pregledano celotno debelo črevo. Na podlagi analize vprašalnikov, ki jih izpolnijo udeleženci Svita po kolonoskopiji, ugotavljamo, da je v večini primerov preiskava neboleča, pa tudi, če se pojavijo občasne bolečine, večina pacientov ocenjuje izkušnjo kot pozitivno ali celo zelo pozitivno. To je posebno pomembno zato, ker je v začetku izvajanja programa prav strah pred to preiskavo nekatere odvračal od sodelovanja. Zdravilo za čiščenje črevesa pred kolonoskopijo, ki je bilo za potrebe Programa Svit uvoženo interventno, je zdaj v Sloveniji registrirano in na voljo vsem, ki ga potrebujejo.
O PROGRAMU SVIT
Kaj je Program Svit?
Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki.
Kaj Svit omogoča?
Svit omogoča odkrivanje prikritih krvavitev v blatu in po potrebi še natančnejšo preiskavo črevesa, ki pojasni vzrok prikrite krvavitve in načrtuje takojšnje učinkovito zdravljenje odkritih bolezenskih sprememb.
Komu je Svit namenjen?
Svit je namenjen vsem prebivalcem Slovenije med 50. in 69. letom starosti, ki imajo temeljno zdravstveno zavarovanje.
Zakaj je Svit pomemben?
Rak na debelem črevesu in danki je druga najpogostejša vrsta raka, za katero vsako leto zboli 1400 ljudi, približno 700 jih zaradi bolezni umre. Pogosto se bolezen dolgo razvija brez očitnih bolezenskih znakov, zato je za učinkovito zdravljenje lahko že prepozno. S Svitom se lahko raka odkrije dovolj zgodaj, da je zdravljenje še uspešno. Svit na leto tako reši najmanj 200 življenj in prepreči razvoj 300 rakov.
Katera je najpogostejša napaka pri izpolnjevanju Izjave o sodelovanju?
Nekateri zmotno zamenjujejo testiranje blata na prikrito krvavitev in kolonoskopijo. Kolonoskopija je preiskava, ki jo opravi zdravnik specialist tako, da z majceno kamero natančno pregleda celotno debelo črevo. Na kolonoskopijo so v Programu Svit napoteni le tisti, pri katerih s testiranjem v laboratoriju odkrijemo v blatu kri.
Katera je najpogostejša napaka pri odvzemu in pošiljanju vzorcev blata?
Največkrat gre za to, da ljudje pošljejo preveč blata. Zaupati je treba navodilom in se jih natančno držati. Imunokemični test na prikrito krvavitev v blatu je zelo natančen in potreben je zelo majhen vzorec blata.
Dodatne informacije:
Služba za odnose z javnostmi
Ana Šinkovec
Tel. št.: 01/2441 533
E-mail: ana.sinkovec@ivz-rs.si in marjeta.svetel@ivz-rs.si