Za aktivno in bolj zdravo starost!

7. april - Svetovni dan zdravja

V Sloveniji naj bi bila do leta 2060 tretjina prebivalstva starejša od 65 let

Ljubljana, 4. april 2012 - Letošnji svetovni dan zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 7. aprila, v ospredje postavlja problematiko staranja prebivalstva, zato poteka pod geslom "Za aktivno in bolj zdravo starost!". Na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) želimo poudariti pomen zdravega življenjskega sloga, duševnega zdravja in socialne vključenosti, ki prinašajo zdravje tudi v zrelejših letih. Poleg tega se vzpostavlja čezmejni projekt PANGeA za izboljšanje kakovosti bivanja starejših in njihovega splošnega zdravstvenega stanja ter zmanjšanje dovzetnosti za nastanek akutnih poškodb in kroničnih obolenj. V okviru projekta se bodo razvili tudi programi za hitrejšo obnovo gibalnih funkcij in neodvisnosti po operacijah kolka, kot enega najbolj perečih problemov starejših oseb.

Naraščanje števila starejših ljudi

Zaradi podaljševanja pričakovane življenjske dobe in nizke stopnje rodnosti se v zadnjih desetletjih v razvitih deželah, kamor sodi tudi Slovenija, prebivalstvo stara. "Staranje prebivalstva je pomembna zmaga sodobne družbe, saj je odraz boljšega zdravja ljudi na globalni ravni. V preteklem stoletju je prišlo do izjemnega podaljšanja pričakovanega trajanja življenja. V svetu se je namreč od leta 1980 do danes število oseb, starejših od 60 let, podvojilo. Prav tako se hitro povečuje število oseb starejših od 80 let," pravi Marijan Ivanuša, vodja Urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za Slovenijo in dodaja, da bo takih prebivalcev leta 2050 okrog 395 milijonov oziroma štirikrat več kot leta 2000. Do leta 2050 se bo število oseb, starejših od 60 let, povečalo s sedanjih 605 milijonov na kar 2 milijardi. Čeprav je staranje prebivalstva globalen pojav, med državami obstajajo velike razlike. Pričakovana življenska doba ob rojstvu je na Japonskem prek 82 let, v nekaterih afriških državah pa kar 40 let manj. Podatki za Slovenijo kažejo, da so leta 2010 starejši (stari 65 let ali več) predstavljali 16,5 % prebivalstva, medtem ko naj bi bil leta 2060 v tej starostni skupini že skoraj vsak tretji prebivalec Slovenije.

Zdravstveno stanje starejših v Sloveniji

Starejši predstavljajo pomembno skupino prebivalstva, ki ima svoje specifične značilnosti in potrebe. Podatki IVZ o zdravju in dejavnikih tveganja pri starejših kažejo, da okoli tretjina starejših svoje zdravje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro, okoli 15 % pa svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot slabo ali zelo slabo. Najpomembnejši zdravstveni problemi med starejšimi od 65 let pri nas so bolezni srca in žilja, duševne motnje, rak, sladkorna bolezen tipa 2 bolezni gibal in poškodbe. "Najpogostejša izmed kroničnih bolezni srca in žilja je povišan krvni tlak, ki ga ima več kot polovica starejših. Okoli 70 % jih ima povišan holesterol, dobra desetina ima angino pektoris, približno toliko tudi srčno popuščanje. V tej starostni skupini ima sladkorno bolezen približno 14 % starejših oseb, okoli 6 % pa jih je že prebolelo srčni infarkt," pojasnjuje Jožica Maučec Zakotnik z IVZ in dodaja: "Med starejšimi so pogoste tudi bolezni in okvare hrbtenice, ki se pojavljajo pri okoli 30 % starejših, bolezni sklepov ima okoli 25 % starejših oseb. Kronične bolezni dihal se pojavljajo pri približno 5 % starejših ljudi. Prav tako je več kot polovica novih bolnikov z rakom starejših od 65 let." Pri starejših so lahko precej tvegane tudi poškodbe. Kot vzrok smrti so najpogostejše poškodbe, ki se zgodijo doma in v prostem času, predvsem padci. Zaradi slednjih je v zadnjem času vsako leto umrlo okoli 320 ljudi, starejših od 65 let. V večini primerov gre za poškodbe zaradi padcev na isti ravni, padcev po stopnicah, z lestve in padcev s postelje.

Telesna aktivnost in zdrava prehrana tudi v zrelejših letih

Redna telesna dejavnost ohranja in izboljšuje telesno pripravljenost, preprečuje bolezni, je tudi del zdravljenja in rehabilitacije pri številnih boleznih in poškodbah. "S telesno aktivnostjo znižamo raven sladkorja in stresnih hormonov v krvi, izboljšajo se spanje, vzdržljivost srca in žilja, zniža se krvni tlak, poveča odpornost proti okužbam, moč mišic, gibčnost in ravnotežje. Omogoča tudi sprostitev, boljše razpoloženje in splošno dobro počutje, izboljša mišljenje, povzroči, da se človek lažje vključi v družbo in pridobiva nove družbene vloge; telesno dejavni ljudje so tudi bolj zadovoljni z življenjem," svetuje Jožica Maučec Zakotnik z IVZ in opozarja, da naj starejši izvajajo telesno dejavnost, ki je prilagojena njihovim sposobnostim in jim je v veselje.

Pomemben dejavnik za zdravje in zmanjšanje tveganja za različne bolezni je tudi zdrava prehrana. "Starejši morajo uživati hranilno bogato, energijsko uravnoteženo, kakovostno in pestro mešano hrano, v kateri imajo prednost živila rastlinskega izvora, z dovolj dietnih vlaknin in zadosti tekočine, mineralni in vitaminski dodatki naj se dodajajo glede na potrebe. Poraba energije in količina zaužite hrane se s starostjo znižujeta," svetuje Jožica Maučec Zakotnik z IVZ. Med starejšimi je okoli 30 % oseb debelih, več kot polovica pa ima čezmerno telesno težo. Okoli 45 % starejših zaužije 3 obroke na dan, približno tretjina jih uživa 4 obroke dnevno, dobrih 15 % pa pet ali več obrokov dnevno.

Duševno zdravje

Demenca je ena najpogostejših duševnih motenj pri starejših, njeno število se s staranjem povečuje. Velik delež posameznikov v starejši dobi se srečuje tudi z depresijo, saj se ocenjuje, da ima depresivne simptome od 8 % do 20 % starejših. Pojav depresije je pogostejši (od 20 do 50 %) pri osebah s kroničnimi boleznimi, ki se pogosteje pojavljajo pri starostnikih. To je še posebej zaskrbljujoče ob dejstvu, da številni starejši z depresijo ne poiščejo zdravniške pomoči in da ta pogosto ostane neprepoznana (in nezdravljena) tudi v zdravnikovi ambulanti. Čeprav je v zadnjih desetih letih zaradi depresije pri starejših vse več obravnav na sekundarni ravni, ta ostaja pomemben javnozdravstveni problem. Depresija predstavlja tudi poglaviten dejavnik tveganja za pojav samomora, ki je v Sloveniji med starejšimi dvakrat pogostejši kot v populaciji do 64. leta, pri čemer so ogroženi predvsem moški. Zato je še toliko bolj pomembno, da depresijo in druge duševne težave pravočasno odkrijemo, saj je ob njihovi zgodnji prepoznavi zdravljenje zelo učinkovito. Neprepoznana in nezdravljena depresija poslabša potek in izide tudi drugih kroničnih bolezni.

K problematiki staranja je potrebno pristopiti sistemsko

Staranje populacije je neizbežno in predstavlja velik družbeni, politični, strokovni in javnozdravstveni izziv. "Zahteva tehten premislek in odgovoren dialog vseh naštetih ter sistemsko in sistematično raziskovanje, načrtovanje, ukrepanje in spremljanje. V Sloveniji se lotevamo tega izziva zelo pavšalno, podaljšanje delovne dobe ni zadostno, predvsem pa ne celovito ukrepanje, kar pa staranje populacije vsekakor zahteva. Modro in celovito reševanje tega izziva lahko družbi ne le prihrani veliko denarja, ampak prispeva tudi in predvsem h kakovosti življenja celotne družbe, ne le starih," je pojasnila Jožica Maučec Zakotnik z IVZ in dodala: "Relativno zdrava, aktivna starejša populacija lahko koristi vsem generacijam, v nasprotju z bolno in onemoglo starejšo populacijo, ki lahko predstavlja vsestransko in veliko breme družbi. Zato je potrebno vlagati v zdravje starejših, preprečevati zgodnjo obolevnost in invalidnost, zagotoviti ustrezno dostopnost do zdravstvenega varstva starostnikov ter kakovostno oskrbo kroničnih bolnikov, potrebno je zmanjševati razlike v socialnih determinantah zdravja, da ostanejo starostniki lahko relativno zdravi oziroma ohranjajo funkcionalno sposobnost in kakovost življenja." Potrebne pa so tudi smiselne in kakovostne medresorske strukturne rešitve, ki bodo omogočale kakovostno socialno in zdravstveno oskrbo starostnikov, ki to potrebujejo.

Osrednji dogodek ob obeležitvi bo tokrat v Mariboru

V Sloveniji bo osrednji dogodek ob Svetovnem dnevu zdravja potekal 6. aprila 2012 v Hotelu City v Mariboru. Strokovni posvet soorganizirajo Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Zdravstveni dom Maribor in Urad SZO.

PROJEKT PANGEA

K osrednji pobudi Za aktivno in bolj zdravo starost, ki je letos osrednja tema številnih iniciativ EU, bo prav gotovo pomembno prispeval tudi nedavno pridobljen čezmejni projekt PANGeA - Telesna aktivnost in prehrana za kakovostno staranje. Triletni projekt, ki poteka pod vodstvom Inštituta za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem in pri katerem sodelujejo številne inštitucije iz Slovenije in Italije, je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. "V raziskavah je bil že velikokrat dokazan vpliv življenjskega sloga na potek in posledice staranja, pri tem pa kriteriji zdravega staranja še niso bili definirani. Globalni problem staranja ter izzivi iskanja kriterijev zdravega staranja, ki bodo posamezniku in družbi omogočili kakovostno življenje ter neodvisnost in samostojnost v pozno starost, so bili vodilo pri oblikovanju in so temeljna usmeritev samega poteka celotnega projekta." je pojasnil prof. dr. Rado Pišot z Univerze na Primorskem in dodal: "Z našimi programi promocije in edukacije ter predlogi intervencij temelječimi na predhodnem raziskovanju področja, bomo pridobljena znanja o življenjskem slogu in smernice izboljšanja kakovosti bivanja, privedli neposredno do ciljnih skupin starejših občanov. Vadbeni programi za starejše osebe in ukrepi za zdravo prehrano, ki jih bomo uporabili, bodo prispevali k boljšemu splošnemu zdravstvenemu stanju, zmanjševali dovzetnost za nastanek akutnih poškodb in kroničnih obolenj. Na drugi strani bomo razvili programe za učinkovitejšo oziroma hitrejšo rehabilitacijo in obnovo gibalne učinkovitosti in neodvisnosti po različnih operacijah ali boleznih, kot enega najbolj perečih problemov starejših oseb."

Glavni cilji projekta PANGeA so: definicija faktorjev zdravega staranja; postavitev vsebinskih in kadrovskih osnov mednarodnega centra odličnosti (Slovenija-Italija) na področju zdravja starejših občanov; dvig osveščenosti o pomenu zdravega staranja, socialne vključenosti in mobilnosti depriviligiranih populacij (starostniki); zniževanje stroškov zdravstvene oskrbe; povezovanje obstoječih zdravstvenih, socialnih in zasebnih subjektov ter izboljšanje njihove medsebojne koordiniranosti.

###

Dodatne informacije:

Inštitut za varovanje zdravja RS

Nuša Kerč, 01 2441 479

E-pošta: nusa.kerc@ivz-rs.si