MARIBOR 2012: Po novinarski konferenci program. sklopa Ključi mesta

Maribor, 10. april 2012

Danes je v prostorih Vetrinjskega dvora potekala novinarska konferenca programskega sklopa Ključi mesta, na kateri so avtorji projektov, producenti in koproducenti predstavili pet projektov, ki se začenjajo oz. se bodo odvili v aprilu.

11. aprila ob 18.00 bo z razstavo Esenca umetniškega nakita - Bistvo je očem (ne)vidno kot razstavišče zaživel del poslovalnice Probanke (vhod z Ulice 10. oktobra). Razstava bo odprta do 11. junija 2012.

Družinsko podjetje Zlatarne Holc letos praznuje 40-letno tradicijo. Lastnica Ana Holc, dobitnica študentske Prešernove nagrade za delo Oblikovanje ateljejske kolekcije nakita, je ob tem jubileju povabila štirinajst prepoznavnih in perspektivnih oblikovalcev ateljejskega nakita iz vse Slovenije (Maribor, Ljubljana, Bled, Koper itd.), da pod okriljem Evropske prestolnice kulture predstavijo svoje delo širši javnosti. Pri snovanju svojih idej so nekateri sodelovali s slikarji, kiparji, grafičnimi oblikovalci in arhitekti. Skupaj se tako pod unikatne izdelke podpisuje 21 avtorjev: Petra Bole, Romi Bukovec, Nataša Grandovec in Mojca Sekulič Fo, Ana Holc in Andreja Bertoncelj, Anda Klančič, Sandra Kocjančič in Tilen Žbona, Olga Košica in Rok Marinšek, Martina Obid Mlakar in Matic Sonnenwald, Helena Umberger, Dalija Sega Štok, Irena Zupan Ambrožič in Anja Tolar, Jožef Vrščaj, Jasmina Weiss (mentor Vojko Pogačar) ter Žarko Ognjenović in Saša Leban.

Projekt je predstavila Ana Holc: "Običajno v zlatarnah srečujemo komercialni nakit, veliko manj ljudi pa pozna ateljejski nakit. Nakit, izdelan v ateljejih slovenskih umetnikov, pripoveduje zgodbe, v katerih primarna funkcija nakita stopi v ozadje, saj pred sabo vidimo najprej nosljivo plastiko, sliko ali inštalacijo, ki odstopa od pričakovanega in nas preseneča z nepričakovanimi, skrivnostnimi metamorfozami okrasnega nakita v likovna dela. Predstavljen nakit ni namenjen le temu, da se nosi na telesu, ampak ima svojo umetniško vrednost tudi v prostoru."

12. aprila 2012 bo ob 10.30 dvanajst športnih letal Letalskega centra Maribor v preletu Maribora izvedlo enkratno in nenadno bombardiranje - Bombni napad na Maribor. Med simbolnim bombardiranjem bodo iz letal nad mesto (ožje področje cone za pešce med Trgom Leona Štuklja in Grajskim trgom) odvrgli spominske letake z opisom in fotografijami zadnjih bombardiranj Maribora, ki bodo spomnili na 483 človeških žrtev vseh 29 zavezniških bombardiranj Maribora do konca druge svetovne vojne, zadnje je bilo prav 12. aprila 1945. Hkrati bodo iz nekaterih stavb v Mariboru v omenjeni coni po načelu presenečenja v spomin na simbolno bombardiranje odvrgli 483 predmetov, ki se jih bodo razveselili predvsem otroci. Bombni napad bo potekal ob medijski podpori in sodelovanju Muzeja narodne osvoboditve Maribor, Ministrstva za šolstvo Republike Slovenije, časopisne hiše Večer, radijskih in televizijskih postaj. Producent projekta je Jože Vantur.

Projekt Bombni napad sovpada s kulturnim dnevom mariborskih osnovnošolcev. 3000 otrok iz petnajstih osnovnih šol iz Maribora in bližnje okolice se bo podalo na Čevljarčkovo pot (12. aprila bodo otroci med 8.30 in 12.30 začeli pot s Trga Leona Štuklja, kamor se bodo tudi vrnili), 600 jih bo spremljalo dogodek Flash mob, literarnih delavnic se bo udeležilo 1100 otrok, bombni napad pa bo spremljalo približno 700 osnovnošolcev. Šolarji bodo o vseh bombardiranjih Maribora med II. svetovno vojno podučeni v okviru osnovnošolskega programa zgodovine. Koordinator Kulturnega dneva osnovnih šol in vrtcev je Robert Heričko.

13. aprila ob 11.00 bo na dvorišču Pokrajinskega arhiva Maribor (Glavni trg 7) odprtje razstave Korenine mesta Maribor - Nova dognanja na Piramidi. Eksponati bodo na ogled v razstavišču Had v podzemnih prostorih arhiva.

Razstava javnosti prvič omogoča vpogled v bogato srednjeveško in novoveško zgodovino gradu Gornji Maribor, ki je bil v virih prvič omenjen leta 1164. Imenoval se je Marchburch, kar pomeni grad v marki. Grad je predstavljal središče Podravske marke ter sedež uprave, vojske in sodstva. Bil je tudi sedež največjega zemljiškega gospostva na Štajerskem tistega časa, in je odločilno vplival na ustanovitev in razvoj mesta, ki leži pod njim.

Ogled bo možen vsak delavnik med 9. in 15. uro ter v soboto in nedeljo med 9. in 13. uro.

Vodja projekta arheologinja Mateja Ravnik: "Na razstavi so prikazani dosežki zgodovinskih in arheoloških raziskav gradu Gornji Maribor, ki predstavlja korenine mesta in po katerem mesto tudi nosi ime. Prva arheološka izkopavanja so se začela v 80. letih prejšnjega stoletja in se nadaljevala šele v letih 2010/2011. Razkrila so grajsko zasnovo dimenzij pribl. 50 x 45 m z več grajskimi posegi."

13. in 14. aprila pripravljamo GIPSY NIGHT.

V organizaciji KUD Zlati zob in zavoda MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture bo izvedena posebna prireditev za lastnike in najemnike gostinskih lokalov v središču mesta. Oba dneva bomo v gostinskih lokalih znotraj mestnega jedra hkrati organizirali koncerte romske glasbe. Gostovali bodo romski ansambli in orkestri iz Srbije, Makedonije, Bolgarije, Madžarske in Slovenije. Romski vikend bo potekal na približno 20 prizoriščih, s sprehodom po ulicah pa se bodo uvodoma predstavili vsi sodelujoči. Razporedili jih bomo po lokalih, in sicer glede na velikost lokala in želje lastnika. Prireditev bo potekala od 20.00 do predvidoma 24.00 oba dneva, pri čemer bi v drugem večeru zamenjali ansambel, da zagotovimo potrebno pestrost.
Gipsy night bo v znamenju ognjevite romske in razplesane mešanice balkanskih in drugih godb, da se lahko vaša srca brezpogojno vdajo patetično rajajoči energiji.

SOBOTA, 14. 4. 2012, 21.00

prireditveni prostor:

dvorana ŠTUK

nastopajoči:

KAL, BOJAN RISTIĆ BRASS BAND, ŠUKAR, BESH O DROM, BALERIMA
VSTOPNICE:

8,00 € (dijaki, študentje, upokojenci)
10,00 €

Romska kultura pomembno prispeva k pestrosti evropskih kultur, a je pogosto neupravičeno zapostavljena. Kljub temu se vedno izkaže, da je v nekaterih svojih pojavnih oblikah izjemno priljubljena. Romski vikend bo za poznavalce tega dela evropske kulturne dediščine prava poslastica, tistim, ki se prvič srečujejo z romsko ustvarjalnostjo, pa bo ponujena idealna priložnost, da jo spoznajo v najširšem pomenu in v vsej njeni raznolikosti. Vsi sodelujoči se bodo uvodoma predstavili s sprehodom po ulicah. Vodja projekta je izvršni producent Ključev mesta, Milan Gregorn.

20. aprila ob 18.00 se s projektom Stolni zvonik (Čuvajnica na stolpu) ponovno odpira stolni zvonik mariborske Stolne cerkve Svetega Janeza Krstnika z nekdanjo požarno opazovalnico in razglednim balkonom. Opazovalnica je skupaj z organizirano požarno obrambo delovala kot zaščita mesta pred uničujočimi požari, ki so Maribor večkrat popolnoma razdejali. Na vrhu zvonika je bilo urejeno majhno stanovanje, kjer je prebival požarni opazovalec, ki je z udarci po zvonovih meščane opozarjal na nevarnost. Leta 1933 so mestne oblasti opazovalnico zaprle, zadnjo požarno opazovalko, ki je to službo opravljala od leta 1924, Antonio Weiss, pa odpustile.

Mirjana Koren, direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor: "Zvonik je ostal zaprt in nedostopen vse do leta 2003, ko sta Stolna župnija in Mestna občina Maribor zvonik ponovno odprli za obiskovalce. Pod okriljem Evropske prestolnice kulture je Pokrajinski muzej Maribor v čuvajnici na stolpu oz. prostorih zvonika kot geometrijskem središču mesta postavil muzejsko zbirko, ki prikazuje dan v življenju požarnega opazovalca in predstavlja velike uničujoče požare, ki so v preteklosti večkrat popolnoma opustošili mesto."

Več informacij: Petra Bauman, petra.bauman@maribor2012.eu, 031462977