O-STA

Naložbe v infrastrukturo in nove storitve se povečujejo

Telekom Slovenije ostaja motor razvoja na področju IKT v državi

Ljubljana, 18. aprila - V Skupini Telekom Slovenije za letos načrtujejo živahnejšo naložbeno dejavnost, za katero bodo namenili za trideset odstotkov sredstev več kot lani. Glavnino letošnjih naložb bodo namenili za gradnjo in posodabljanje omrežij, zlasti mobilnih omrežij tretje in četrte generacije, skrajševanju lokalne zanke in nadgradnje lokalnih bakrenih omrežij ter optičnih omrežij za potrebe širokopasovnega dostopa do interneta. Drugi del naložb bo usmerjen v nove storitve, kot so računalništvo v oblaku, digitalno oglaševanje, upravljane storitve itd. Vrednost vseh načrtovanih naložb presega 130 milijonov evrov, s čimer se Telekom Slovenije in njegova skupina uvršča med največje investitorje pri nas in redke, ki kljub gospodarski krizi povečujejo vlaganja v razvoj.

Skupina Telekom Slovenije bo za naložbe letos namenila kar 30 odstotkov več sredstev kot lani - na ravni skupine 130 milijonov evrov, na ravni matične družbe Telekom Slovenije pa 85 milijonov evrov oziroma štirikrat več kot najbližji konkurent. Naložbe bodo tako letos znašale okrog 16 odstotkov vseh načrtovanih poslovnih prihodkov, kar je primerljivo z drugimi uspešnimi operaterji v EU. V Telekomu Slovenije se zavedajo, da bi brez preobrazbe v modernega, naprednega operaterja, ki uveljavlja nove poslovne modele, stagnirali. Za razvoj novih storitev, tehnologij in infrastrukture so naložbe nujne, pri čemer je zaradi gospodarskih okoliščin potrebna skrbna presoja racionalnosti investicijskih projektov in poslovnih načrtov. To je nenazadnje pogoj za tehnološki razvoj države kot celote. Telekom Slovenije se po svoji tehnološki razvitosti, zanesljivosti in kakovosti storitev lahko primerja z najrazvitejšimi operaterji v Evropi, medtem ko je pri nas zagotovo najcelovitejši ponudnik mobilnih, fiksnih in storitev IT, skratka konvergenčnih storitev in omrežij. Uporabnikom ponuja najboljše razmerje med kakovostjo in ceno.

Ob tem se velja spomniti na ambiciozne cilje Digitalne agende, ki jo je sprejela Evropska unija. Do leta 2013 naj bi imeli vsi Evropejci možnost osnovnega širokopasovnega dostopa, do leta 2020 pa naj bi imeli vsi dostop do interneta s hitrostjo 30 Mbit/s in več, najmanj 50 odstotkov gospodinjstev pa internetne povezave s hitrostmi nad 100 Mbit/s. Za Slovenijo, ki je razen v nekaterih mestih in večjih strnjenih naseljih redko poseljena, bo doseganje zastavljenih ciljev izjemno velik izziv, še zlasti ker dosedanji način sofinanciranja gradnje odprtih širokopasovnih omrežij ni dal želenih rezultatov oziroma je taka gradnja priključkov neoptimalna in draga.

Če bo Slovenija želela zastavljene cilje doseči, bo potrebno najprej sprejeti ustrezno nacionalno strategijo, v kateri bo država ugotovila dejansko stanje, razloge za neučinkovitost dosedanjega pristopa ter določila način in dinamiko za dosego ciljev Digitalne agende. V Telekomu Slovenije so prepričani, da je za državo najučinkovitejši in tudi najcenejši način za dosego ambicioznih ciljev iz agende nadgradnja in razširitev obstoječega omrežja Telekoma Slovenije s kombinacijo tehnologij FTTN, FTTH in LTE. Pri tem bodo vložili znaten del lastnih sredstev, izkoristili pa tudi optimalno kombinacijo tehnologij od žičnih (optični FTTH in bakreni FTTN - ADSL2+/VDSL2) do brezžičnih (LTE). Pri tem računajo na soinvestiranje s pomočjo evropskih sredstev.

V tej smeri, ki je tudi sestavni del lani sprejetega srednjeročnega strateškega načrta do leta 2015, gre tudi načrtovanje vlaganj v razvoj infrastrukture in storitev v tem letu. Telekom Slovenije bo nadaljeval z optimiranjem obstoječih krajevnih dostopovnih omrežij in gradnjo optičnih omrežij, čeprav slednjih le na območjih, kjer bodo lahko zagotovili dovolj naročnikov, da bo gradnja ekonomsko upravičena. Telekomovo optično dostopovno omrežje FTTH je danes edino povsem odprto, tako da lahko preko njega storitve ponujajo tudi konkurenčni operaterji. To sicer ni najbolj logično, saj je tržni delež Telekoma Slovenije na področju optičnih dostopovnih omrežjih manjšinski, tako da taka ureditev izkrivlja konkurenco. Uveljavljen bi moral biti način simetrične regulacije, kar pomeni, da bi morala biti odprta vsa optična omrežja.

Telekom Slovenije ima najsodobnejše in najbolj razvejano mobilno omrežje druge in tretje generacije, ki zagotavlja največjo pokritost prebivalstva in ozemlja. Izjemno kakovost in pokritost zagotavlja s 1.030 GSM in 797 3G-baznimi postajami (kar je več, kot jih imajo vsi konkurenčni operaterji skupaj) ter 900 repetitorji. V zadnjih šestnajstih letih intenzivno investira v nove napredne funkcionalnosti (HSPA+, 42 Mb/s), združuje več nosilcev (DC, MIMO), dviguje hitrost, odzivnost in zmogljivosti omrežja. S tem bo nadaljeval tudi letos, ko gre vendarle za pomembno prelomnico, saj se bliža komercialna uvedba mobilnega omrežja četrte generacije LTE. V Telekomu Slovenije so tehnologijo že uspešno preizkusili in so na komercialno uvedbo v celoti pripravljeni, čakajo pa še na ustrezno ravnanje pristojne agencije.

Med pomembnejšimi naložbami je letos treba omeniti še zaključevanje gradnje zahodnega regionalnega optičnega obroča. Gradnja trenutno poteka v Črni gori in se bo v naslednjih mesecih spojila z že zaključenim vzhodnim delom obroča, in sicer v Peči na Kosovu. Tako bo optični obroč dokončan, poteka pa preko Hrvaške, BiH, ČG, Kosova, Makedonije in Srbije. S tem bodo v Telekomu Slovenije omogočili visoko kakovostne povezave tudi za vsa svoja podjetja, ki poslujejo v regiji.

Na razvitih in sodobnih konvergenčnih omrežjih temeljijo tudi razvijajoče se storitve, ki jih ponuja Telekom Slovenije. Nabor storitev je zelo širok in v vsakem primeru najširši pri nas, namenjen obema kategorijama uporabnikov tako zasebnih kot poslovnih in razčlenjen znotraj njiju. V tem letu bodo v Telekomu Slovenije intenzivno nadaljevali s projekti, kot so projekti javno zasebnega partnerstva, računalništvo v oblaku, poslovno upravljano omrežje, digitalni marketing z multimedijo, M2M z vertikalnimi rešitvami in nenazadnje tudi s projektom lastne televizijske produkcije.