MARIBOR 2012: Sporočilo za javnost

(Maribor, 09.08.2012) Danes se je v prostorih Zavoda Maribor 2012 odvila novinarska konferenca, na kateri je programski sklop Ključi mesta z nekaterimi koproducenti predstavil izpostavljene tekoče in aktualne projekte meseca avgusta.

Akademski kiparki Saba Skaberne in Aleksandra Saška Gruden ter arhitekt Urban Jeriha so predstavili dva projekta (umetniško-arhitekturna objekta Zbiradejnica in Zidnice), s katerima z novo umetniško prakso posegajo v zgodovinsko pomembni, a meščanom in turistom doslej neopazni del mesta na dvorišču blokovskega kompleksa na Gregorčičevi ulici 33.

Instalacija ZBIRADEJNICA ZA MARIBOR tematizira obzidje, ki je obdajalo stari Maribor. To nosi velik zgodovinski pomen, žal pa je danes precej zapostavljeno. Nekoč visoko 6m, sedaj zgolj 50cm, obzidje deluje kot klop brez zgodovinske ali pomenske vrednosti, čeprav je bilo priča neštetim zgodbam skozi zgodovino. Projekt želi z novo vsebino povezati zgodovinski čas s sedanjostjo in predvsem s prebivalci in obiskovalci tako, da bi tudi oni aktivno oblikovali prostor.

Aleksandra Gruden: "Zid lahko na eni strani predstavlja omejitev prostora ter oviro lahko pa je tudi površina na katero pišemo, rišemo, puščamo sporočila, misli. Z postavitvijo 55 nabiralnikov (dva sta namenjena predstavitvi projekta) iz prozornega pleksi stekla, smo nadgradili zid in s tem dali novo možnost za komunikacijo med meščani in mestom ter obudili kolektivno zavest o mestnem obzidju. Vsak nabiralnik ima svojo temo, ki obiskovalca asociativno usmerja k vsebini, na primer ljubezenska pisma, stari predmeti, o Mariboru, naš župan, ipd. Obenem pa smo ustvarili možnost, da lahko obiskovalci ideje in misli pustijo tudi na spletu in na tak način od doma pomagajo ustvarjati projekt (http://zbiradejnica.info/)."

Vsebine, ki se bodo do novembra nabrale v nabiralnikih in na spletni strani, bodo ob koncu predstavljene javnosti v razstavišču na Koroški 8 (K8).

Saba Skaberne: "Po koncu projekta želimo še naprej vzpodbujati transparentno komunikacijo, zato bomo nabiralnike razdelili javnim ustanovam, meščanom ter vsem zainteresiranim. Želimo si namreč, da bi projekt dobil razsežnosti, ki bi trajno dopuščale možnosti, da meščani izražajo in delijo svoje ideje, misli in sporočila."

ZGODOVINA PROJEKTA:

Projekt ZBIRADEJNICA ZA MARIBOR idejno nadgrajuje projekte ZBIRADEJNICA, ki so bili izvedeni v Mariboru med leti 2005 in 2007 in jih je avtorica Aleksandra Gruden izpeljala pod okriljem Mladinskega kulturnega centra Maribor (MKC). Takrat je v več javnih prostorih (knjigarne, lokali, občina) postavila nabiralnike imenovane ZBIRABOKSI in obiskovalce in Mariborčane vabila, da v njih pustijo svoje fotografije, želje in ideje za spremembe.

http://chp.uni-mb.si/mkc/Zbiradejnica/
http://chp.uni-mb.si/mkc/Zbiradejnica2/index.htm

Ker je projekt takrat dobro zaživel in imel velik odziv, je ideja dobila svoje nadaljevanje v širšem projektu, ki je sedaj postavljen na ostalinah starega obzidja mesta Maribor.

Kiparsko-arhitekturni projekt ZIDNICE se nanaša na nekoč pomemben Čeligijev stolp, ki stoji ob Gregorčičevi ulici in je edini še ohranjen stolp izmed petih stolpov severnega mestnega obzidja. Kamnita stavba, zgrajena v letih 1460-1465, imenovana tudi Črni stolp, ali Mučilni stolp, je dobila ime po znamenitih mariborskih pivovarjih Tscheligijih. Stolp je sredi blokovskega naselja, dostop do njega pa je zaradi dotrajanosti stavbe in nevarnosti rušitve onemogočala začasna kovinska, ograja, ki je kazila pogled nanj in degradirala njegovo vrednost ter prostor. Zaradi zaraščenosti z grmovjem in drevesi pa je bil onemogočen tudi dostop za vzdrževanje. Nova ograja je varna in ima vrata, ki omogočajo ustrezen dostop in čiščenje terena okoli stolpa.

Aleksandra Gruden: "Ideja je bila, da obstoječo ograjo nadomestimo z novo kiparsko-arhitekturno rešitvijo, ki bi ščitila stolp oziroma obiskovalce, obenem pa nudila vizualno- pomensko podobo, ob kateri bi se obiskovalci dobro počutili in doživeli še kakšno drugačno izkušnjo. Nova ograja je sestavljena iz brušenih aluminijastih plošč - modulov (cca 140 x 220 cm), ki z ritmičnim ponavljanjem /aritmičnim nizanjem delujejo kot nenavadna likovna podoba. Verzi mariborske pesnice mlajše generacije Vesne Spreitzer, ki so perforirani v materialu in delujejo kot friz, na izbranih mestih dovoljujejo pogled znotraj ograje, ko pa pade tema se za napisom prižgejo luči in stolp dobi svetloben obroč, literarna razsežnost ograje pa zaživi v polni moči. To poetično besedilo, ki poteka neprekinjeno okoli celotnega zidu, zaradi osmišljene vsebine obiskovalca prisili, da mu sledi in se giblje v želeni smeri, hkrati pa je besedilo nevtralno in se ga lahko bere tudi po fragmentih. Pesem je čutna in obenem izrezana v materialu tako, da deluje kot nasprotje zgoščeni, težki podobi stolpa".

Kot umetniško in arhitekturno delo so bile ZIDNICE podvržene večim fazam razmišljanja. Tako je izbira tipov črk za besedilo v obliki izrezanih krogov vodila do ideje, da se besedilo prevede tudi v brajico, pisavo za slepe - tekst v Braillovi pisavi je narejen iz krogcev izrezanih iz belega pleksi stekla. S tem je tudi njim ponujena možnost branja pesmi in občutenja zidu/ograje. ZIDNICE bodo v času nogometnih tekem na bližnjem stadionu posvečene tudi nogometnim privržencem Violam saj bo besedilo osvetljeno v njihovi najljubši barvi, vijoličasti!

Saba Skaberne: "Besedilo v brajici še ni dokončano, ker ga želimo s pomočjo čim večjega števila obiskovalcev, predvsem pa slepih in slabovidnih, dokončati na posebni javni delavnici, ki bo v soboto 1. septembra 2012. Vsi, ki bodo na njej sodelovali bodo na ta način prispevali h končni podobi projekta ZIDNICE in postali varuhi določene črke ali besede."

Avtorici sta izrazili željo, da nova arhitekturno-kiparska rešitev ostane toliko časa, dokler ne bo prišlo do obnove stolpa, obenem pa je ideja, da bi se ograja na enak način uporabila na podobni stavbi, ki potrebuje prenovo. S tem bi investicija EPK še dolgo časa koristila mestu in meščanom.

fotografije: https://www.dropbox.com/sh/h43rk6ov0dcql5h/LAiy-apCMw?m

...............................................................................................................

NO BORDER JAM

Festival No Border Jam, ki bo 24. in 25. avgusta v prostorih Dvorane Gustaf v mariborski Pekarni Magdalenske mreže, se je v dvajsetih letih delovanja zmeraj trudil preseči meje izključno glasbenega festivala. Kljub temu ostaja njegov osrednji del ravno nastop skupin iz relativno ozkega žanra anarho-panka. Vse skupaj se je začelo leta 1992, ko je alternativna glasbena založba Front rock skupaj z avstrijskimi partnerji izdala kompilacijsko zgoščenko, ki so jo nato s skupnimi koncerti izvajalcev promovirali. Tako je No border jam postal prvi underground festival v samostojni Sloveniji, hkrati pa je to postala prva plošča založbe Front Rock, ki danes deluje pod okriljem Subkulturnega azila Maribor in se še vedno ukvarja z izdajo alternativne glasbe na različnih nosilcih zvoka in promocijo njenih avtorjev. Številne izdane plošče so ravno kompilacijske zgoščenke No Border Jam, ki še vedno predstavljajo vrhunce alternativne nasploh in punk glasbe še posebej ne le pri nas, marveč v svetu.

Med nastopajočimi so se v minulih letih let znašla najpomembnejša imena underground ustvarjalcev iz vsega sveta. Pogosti gostje so bili punk bendi iz bivše skupne države, denimo KUD Idijoti, Hoću? Neću! ali Goblini. No Border Jam pa je gostil tudi najvidnejše predstavnike slovenske alternative, od CZD in Pridigarjev preko Strelnikoff in Demolition group do Dicky B. Hardy in 2227, služil pa je tudi kot odskočna deska za dosti takrat še neznanih bendov, med katerimi so danes nemara najbolj vidni Elvis Jackson in Scuffy dogs.

Kot vsako leto bo v času festivala potekala Underground tržnica - prodaja in izmenjava CDjev, plošč, našitkov, badgev, na voljo bo tudi vegetarijanska prehrana, pripravljen bo preformans in še veliko drugega. Obiskovalci si bodo lahko postavili šotore znotraj kompleksa Pekarna Magdalenske mreže.

Organizatorji pravijo, da bo kljub težavam pri financiranju tudi letos pravoverni punk zmagal in pokazal zobe krizam, politikom, pozerjem in vsem zaspanim dušam z znamenitim sloganom: PUNK NI MRTEV!

Nastopajo:
v petek, 24. 8.:

Bane & Dule (Slo), Zašenki (Slo), Živi zid (Slo), WTF!? (Slo), Eyecontact (Slo), Fraktura mozga (Hr), Odpisani (Slo), Ja ko' Mile a Mile ko' Konj (JKMAMKK)(Sr), The Evokers (Hr), The Venusshells (D), Stain (BiH), Huntsville Stairsweepers (D)

v soboto, 25. 8.:

KBO! (Sr)
The Snobs (Hu), Pestpocken (D), ZMP (Slo), Provocator (Slo), Paraziti p.13 (Slo), Lobotomija (Hr), Pigs Parlament (Slo), Abergaz (Hr), No Limits (Slo), Sick Times (D), Whacked and Wasted (D)

Več:

http://www.ljudmila.org/subkulturni-azil/explorer.php?page=fest_nbj2012

................................................................................................................................................

OBELEŽJE - MOZAIK

V letu Evropske prestolnice kulture meščani pod vodstvom mariborskega arhitekta Igorja Orešiča izdelujejo skupnostno umetnost (Community art) - mozaik, in sicer na delavnicah v Orešičevem ateljeju, ki se je izdelovanja mozaikov izučil v ZDA in Italiji. Delo po segmentih nastaja že od maja 2012. Predvidena velikost mozaika je 3x4 metra. Izdelan bo iz dveh osnovnih materialov: ročno izdelanega muranskega stekla zelo intenzivnih barvnih tonov in iz marmorja v mehkejših barvnih tonih. Delo bo poskušalo prikazati osnovno idejo in prepletenost posameznih sklopov s skupnim ciljem - ustvariti enoten kulturni in ustvarjalni prostor. Mozaični vložki bodo predstavljali logotipe posameznih programskih sklopov, ki tvorijo vsebinsko celoto Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. V tem segmentu se bo Obeležje likovno povezovalo z ostalimi partnerskimi mesti. K sodelovanju so še naprej povabljeni tako otroci kot tudi upokojenci in vsi vmes.

Na slavnostni dogodek ob odprtju mozaika na eno od fasad v Volkmerjevem prehodu vas vabimo 21. septembra ob 18.00.

................................................................................................................................................

ODER ŠTAJERC

11.8. ob 20.00 MARIACHI LA PALOMA

La Paloma je skupina glasbenikov, ki izvaja glasbo z mehiško melodiko. Delovati so pričeli leta 2005, ko so predstavili mehiško svatbo na poletnem "fašjenkovem" pikniku v Dobovi. Istega leta so se tako predstavili tudi na poletnem karnevalu v Kotorju v Črni gori, pred impozantnim številom obiskovalcev(od 45 do 50 tisoč).Na karnevalih so nastopili v tradicionalnih mehiških nošah (bele platnene hlače in bluza ter pončo in slamnat sombrero), po tem pa so nabavili obleke, v katerih nastopajo še danes, po zgledu "Mariachi" skupin iz Mehike in od drugod.

Glavni razlog za delovanje članov v skupini je uživanje v lepotah mehiške glasbe in spoznanje, da je mnogim ljudem ta glasba pri srcu. Enkrat na leto organizirajo samostojni koncert, medijsko najbolj odmeven pa je bil za skupino nastop na TV oddaji "Slovenija ima talent" (leta 2010). Od takrat nastopajo praktično po vsej Sloveniji. Nekaj nastopov so imeli tudi na Hrvaškem. Število članov se je spreminjalo (od 8-10), od leta 2011 pa jih je devet in verjamejo, da bodo v tej sestavi nastopali še kar nekaj časa.


16.8. ob 20.00 ANIKA HORVAT

Že od malih nog je v svetu glasbe, saj je njen oče bil znan skladatelj. Prav on jo je vpeljal v glasbo že pri devetih letih. Prvi nastop je prišel na dan otvoritve njene bodoče osnovne šole. Kmalu za tem je posnela svojo prvo kaseto Pomlad in še kaj. Po izidu prve kasete so se poleg nastopov na otroških in šolskih prireditvah začeli vrstiti še razni festivali po krajih bivše Jugoslavije. Na mnogih je dosegla zmago, enkrat za najlepšo pesem Jugoslavije.

Z leti se je njena glasbena zvrst začela spreminjati in izpopolnjevati. Vpisala se je na glasbeno šolo, smer solo petje in se tri leta učila petja pri prof. Francu Leskovšku, priznanemu opernemu pevcu. Tako sta leta 1993 nastala še dva izdelka, Pridi, pridi, čakam te... in Pomlad in še kaj.

Pravi uspeh pa je prišel z zmago na poletnem festivalu MMS leta 1996 s skladbo Lahko noč, Piran. Takoj za tem je bil izdan CD z istim naslovom. Kljub zmagi je Anika še vedno izpopolnjevala tehniko petja. To ji je tudi uspevalo, saj so jo dve leti kasneje povabili k sodelovanju pri snemanju CD-ja Ura brez kazalcev..., v katerem so posnete priredbe najlepših slovenskih evergreenov, in v katerem jo je spremljal Big Band RTV Slovenije. Leta 2000 je izdala peti samostojni album Čutim, da živim, na katerem so bili kar trije singli velike uspešnice. Predala se ne bom, Ogenj in led in Čutim, da živim. Leta 2009 je ponovno zmagala na Slovenski popevki s pesmijo Samo ti.

18.8. 20.00 PEVCI IN GODCI SLOVENSKE LJUDSKE GLASBE

Nastopajo:

Tamburaška skupina Peter Dajnko iz Črešnjevcev

Črešnjevci, vasica v neposredni bližini Gornje Radgone, z nekaj manj kot 800 prebivalci, ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši. Ustanovljena je bila leta 1910, pobudnici pa sta bili Marija in Terezija Zemljič. Tamburaši so utihnili samo v času obeh svetovnih vojn, sicer pa so igrali na različnih družabnih srečanjih, proslavah, porokah, godovanjih, pomembnih dogodkih v kraju in okolici, za ples itd. Od leta 1967, ko je dolgoletno vodstvo prevzel Alojz Wolf, je njeno delovanje popisano v kroniki.
Današnji tamburaši se srečujejo na vajah v kulturni dvorani mogočnega poslopja, dvorca Vile Hold, ki so jo pred 150 leti zgradili avstrijski pivovarji. Včasih zaigrajo tudi v bližnji rojstni hiši Petra Dajnka (1787-1873), slovenskega jezikoslovca, čebelarja in pisca. Črešnjevski tamburaši igrajo na tamburice, ki so uglašene v Farkaševem sistemu. Le še nekaj slovenskih tamburaških skupin igra na takšna glasbila, ki so za današnje sodobno tamburaštvo preokorna, vendar imenitno osvetljujejo starotamburaški glasbeni izraz.
Ne igrajo po notah, tradicija igranja in tamburaške viže prehajajo iz roda v rod po ustnem izročilu. Skupino sestavljajo domačini in domačinke iz Črešnjevcev različnih starosti. Med tamburaši so uslužbenci, kletarji, strojniki, vzgojiteljice in dijaki ter študenti. Dva med njimi imata tudi nekaj glasbene izobrazbe. Skupino danes vodi Danilo Banfi. Spored tamburašev nadaljuje tradicijo stare tamburaške glasbe, znane tudi drugod po Sloveniji, med tem pa je tudi nekaj viž, ki so jih spletli čisto po svoje.

Skupina pevk Trstenke

Trstenke so skupina pevk, ki ohranjajo krajevno, haloško ljudsko triglasno petje. V zadnjem času pa pri nekaterih pesmih znova obujajo še četrti glas, glas na tretko. Tega namreč ni več nikjer slišati, Trstenke pa ga obujajo po spominu in po posnetkih starejših, že preminulih pevk. Pevke se srečujejo na vajah vsak petek zvečer in pojejo pesmi, za katere se dogovorijo z vodjo Lojzko Merc.
Pojejo triglasno, pri tem ena od pevk poje naprej, začenja pesem, druge se ji pridružijo, s tem da prvi glasovi pojejo čez, drugi glasovi vodijo melodijo, tretji glasovi basirajo. Kadar ena od njih poje glas na tretko, se ta vzdigne najvišje, je tretji nad basom.
Pojejo brez not in brez napisanih besedil, z odprtimi glasovi, brez umetne dinamike in agogike, ne da bi si pomagale z začetno intonacijo z intonirko.
Leta 2009 so izdale pesmarico Ustavi se tam, kjer pojo, zbirko haloških ljudskih pesmi in dve zgoščenki Vse je veselo, kar živi in Trikrat tri je devet, vsaki mora svojo pet.

Paridolske korenine

Viki, Miha, Ivan, Karel, Slavko, Martin, Franc in Lojz so Paridolske korenine, skupina pevcev, ki se predaja večglasnemu petju po vzoru svojih prednikov. Tako se je pelo doma pri Novakovih, Na Lazu, Na gmajni, v Pašnici, pri Antonovih, pri Jakat in pri Škof.
Paridol leži v osrčju Kozjanskega, na razgibanem in plazovitem področju, ki sodi v šentjursko občino, a v dobjansko faro. Združuje vasi Jelce, Leskovec in Zapuže. Tu čez je vodila rimska cesta in cesta, ki jo je plazovito območje venomer odnašalo in je - kot za polže - vodila v vas Zapuže. Tu se je v 18. in 19. stoletju skrival razbojnik Guzej, resnična oseba, ki je pokopana na bližnjem Prevorju. Na Kozjanskem ga imajo za svojega Robina Hooda. Guzej, razbojnik in dobrotnik hkrati, je živel za ljudi, kar je imel, je dal ljudem, vzel bogatim in dal revnim.
Petje Paridolskih korenin običajno poteka tako, da en glas začenja peti in s tem intonira pesem. Spodaj podpirajo petje prvi in drugi basi. Torej štiriglasje. Paridolske korenine so ponosne tudi na petglasno petje, petje "na iber", a na tak način pojejo lahko le nekatere pesmi. Notranji refreni, ponavljanja sredi vrstic, so kar pogosta značilnost paridolskega fantovskega petja. Tudi petdelni ritmični obrazec je pogost, značilni so glasbeni zaključki kitic, po katerih prepoznamo ljudsko petje na Kozjanskem. Poznajo tudi stopničasto intonacijo, to je spreminjanje intonacije na začetku kitic iste pesmi. Paridolske korenine pojejo skupaj že štirinajst let. Pred tem so peli za ledik stan, na ohcetih, ob druženjih - in sicer tiste pesmi, ki so se jih naučili od svojih očetov, dedov, mam, stricev in tistih, ki so jih v Paridol zanesli drugi pevci, posamezniki. Med Paridolskimi koreninami sta tudi dva godca na harmoniko in klarinet. Leta 2011 so Paridolske korenine izdale zgoščenko z enajstimi pesmimi in sedmimi vižami.

25.8. ob 20.00 TOTI BIG BEND MARIBOR

Toti big band Maribor, ki ga sestavlja dvajset priznanih glasbenikov in ga uspešno vodi priznani profesor glasbe mag. Edvard Holnthaner, je s preko tristo nastopi v Mariboru, Sloveniji in tujini, ter v radijskih in televizijskih oddajah postal eden od zaščitnih znakov kulturnega utripa našega mesta. Zaradi nesporne odmevnosti in kvalitete izvajanja big-bandovske glasbe je v letu 2000 prejel s strani Mestne občine Maribor in Zveze kulturnih društev Maribor naziv vrhunske kulturne skupine, s katerim se ponaša le nekaj ljubiteljskih korpusov v Mariboru. V 18-ih letih uspešnega muziciranja smo izdali enajst glasbenih zgoščenk s posnetki tradicionalnega koncerta, ki so zaradi svoje glasbene in oblikovne kvalitete doživele pohvale in priznanja tako ljubiteljev kot strokovne javnosti. Ob koncu leta 2008 je zelo uspešno izzvenel že 14. tradicionalni koncert Totega big banda, ki je bil posvečen Latino glasbi, letos že pripravljamo novega, na katerem bomo narodno-zabavno glasbo velikana Slavka Avsenika preoblekli v jazzovske note.

31.8. ob 19.30 MILAN PEČOVNIK - PIDŽI

Milan Pečovnik - Pidži je po duši Korošec in Štajerec in Slovenec in človek. Fant pač, po svoje trden kot sleherni šank, nekdo, ki zmeraj pokaže, češ - to sem jaz.

Pidži je eden vodilnih predstavnikov country glasbe pri nas. Že leta 1981 je s skupino D¨Drava Country Dečki opozoril na značilnosti različnih instrumentov in bogato barvitost te glasbe. Bil je tudi "boter" skupine Pohorje Expres, v 80-tih letih znane in uspešne country zasedbe.

Leta 1989 je z glasbeno kaseto Prve brazde stopil na samostojno glasbeno pot. Leta 1991 izide njegova prva CD plošča Wanted Pidži - Country. Od leta 1993 snema in izdaja za ZKP RTV SLO. Leta 1994 posname Pidži s pomočjo prijateljev iz zagrebške skupine Plava trava zaborava in njihovih sodelavcev slovenske narodne pesmi v country slogu. Leta 1995 izideta glasbena kaseta Slovenske narodne country in CD plošča Najino slovo. Priredbe slovenskih narodnih pesmi v country slogu pripeljejo Milana Pečovnika - Pidžija do srebrne, čez leto dni pa do prve zlate plošče. Leta 1998 izideta kaseta in CD plošča Cowboy Pidži in kaseta in CD plošča Za prijatelje Rokometnega kluba Pivovarne Laško.

Leta 2001 izide njegov odmevni projekt To nisem jaz ne ti, CD plošča in glasbena kaseta priredb desetih pesmi legendarne kalifornijske rock skupine Creedence Clearwater Revival, iskren in spoštljiv poklon Johnu C. Fogertyju, katerega glasbo je subtilno obarval z nekaterimi elementi country zvoka. Leta 2004 mu sledi nov CD projekt Tiho v noč odmeva pesem.

25.8. 9.00 do 20.00 VSESLOVENSKO IN EVROPSKO SREČANJE STARODOBNIH VOZIL (RELLY), organizator Veteran klub Maribor

Tudi to leto bo start turističnega relija v samem centru Maribora na Trgu svobode ob mariborskem gradu, pod katerim se nahaja znamenita Vinagova klet, ki je ena najstarejših v tem delu Evrope.
Domači člani se redno uvrščajo med pet najuspešnejšh klubov v tekmovanju starodobnikov za pokal zveze SVS, kjer premagujejo različne spretnostne preizkušnje.

Del naše splošne kulture, v tem primeru tehniške kulture, so tudi starodobna cestna vozila. Člani 41 društev v Zvezi SVS, ki jih je skoraj 5.000 in imajo preko 8.000 starodobnih vozil, so prav gotovo posebne vrste ljubitelji in zanesenjaki na področju avtomobilizma in motociklizma in se čutijo na svoj način soudeležene v prireditvah Evropske prestolnice kulture mesta Maribor.
Veteran klub Maribor, najstarejši klub v Sloveniji, ki je lansko leto praznoval 25. letnico obstoja bo organiziral Vseslovensko in mednarodno srečanjestarodobnih vozil, ki bo potekalo v Mariboru in bližnjih krajih.
Start bo pri gostišču Gurman pri Tamu, od tam se bo vožnja nadaljevala na Mariborsko pohorje do hotela Ballevue( ogled kapele), naslednji postanek bo na Fakulteti za kmetijstvo in biološke vede Meranovo, od tam v mesto Maribor na Trg svobode, kjer si bo mogoče ogledati muzej v mestnem gradu, od tam do Ptujskih term in zaključna prireditev v lovskem domu v Račah.


Vsako leto so prisotni tekmovalci iz Nemčije, Avstrije, Češke, Madžarske, Hrvaške, Srbije Anglije in seveda iz celotne Slovenije.
Obe prireditvi sta vključeni v letni program športnih prireditev mesta Maribor.

Za ljubitelje starodobne avtomobilske in motociklistične tehnike bo na ogled postavljenih kar precej lepih in zanimivih vozil iz Slovenije in iz tujine. S tem želimo prikazati mesto Maribor tudi kot središče tehniške kulture, ki je temu mestu dolga leta krojila gospodarsko usodo.

DOKUMENTRNA PROSLAVA O PROPADU TAM-a WAS IST MARIBOR GOSTUJE V LJUBLJANI - ORGANIZIRAN BREZPLAČNI AVTOBUSNI PREVOZ IZ MARIBORA

Dokumentarna proslava, posvečena Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor, ki je v Mariboru kot projekt Evropske prestolnice kulture doživela zelo odmevno premiero in ponovitev, bo del odprtja 15. festivala Mladi levi v Ljubljani 23. avgusta 2012. Prireditelji festivala v ta namen organizirajo brezplačni avtobusni prevoz iz Maribora v Ljubljano in nazaj ter brezplačen ogled predstave.

Odhod v Ljubljano bo 23. avgusta ob 17.00 izpred Vinaga na Trgu generala Maistra. Povratek v Maribor bo ob 23.00 iz Metelkove 2 (Slovenski etnografski muzej). Otvoritvena slovesnost festivala bo ob 20.00 na ploščadi Slovenskega etnografskega muzeja, predstava je predvidena ob 20.30. Prevoz bo organiziran za vse, ki se bodo prej prijavili na enega od treh načinov: poslali e-mail na janja.buzecan@bunker.si, poklicali na 041 644 409 ali svojo udeležbo osebno potrdili na info točki EPK na Trgu Leona Štuklja v Mariboru.

Janja Buzečan, koordinatorka festivala: "Ker so delavci TAM-a bistvo predstave Was ist Maribor, in ker si je na dveh mariborskih izvedbah vsi niso mogli ogledati, njih in vse ostale vabimo na ljubljansko ponovitev. Da jim olajšamo prihod, ponujamo avtobusni prevoz. Na avtobusih bodo prostovoljci festivala Mladi levi, ki bodo na voljo za dodatna pojasnila".

Mednarodni festival Mladi levi je eden najvidnejših letnih dogodkov zavoda Bunker, ki vsak konec poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta. Zaznamuje ga zahteven umetniški profil sodobnega progresivnega gledališča, še posebno pa je znan po odkrivanju novih talentov. Festival je prepoznaven po svojem ustvarjalnem in živahnem vzdušju, radovedni publiki in družabnosti.

Več o festivalu je na voljo na http://www.bunker.si/slo/mednarodni-festival-mladi-levi-2012

Dokumentarna proslava Was ist Maribor? v produkciji KUD Borza poteka kot obeležitev najsvetlejših točk umrlega giganta in zadnji poklon ključni identitetni točki Maribora, ki se je v drugi polovici 20. stoletja oblikovala okoli podjetja, ki nosi njegovo ime; Tovarne avtomobilov in motorjev Maribor (TAM). Identiteta Maribora po 2. svetovni vojni je zgodba o uspehu in padcu enega največjih in najuspešnejših podjetij nekdanje Jugoslavije in prvo breme nove države Slovenije, ki ga ni ne zmogla ne prenesla, temveč žrtvovala.

Avtorji: Andreja Kopač, Sebastijan Horvat, Matjaž Latin, Aljoša Ternovšek

Voditelja: Ida Baš & Dušan Tomažič

Nastopajo: Moški pevski zbor Slava Klavora, Pihalni orkester Svoboda, Galina Čajka in vabljeni gostje

Novinarska sodelavca in raziskovalca: Alma Sedlar, Vasja Jager

Video: Nejc Saje Avtor glasbene podobe: Sebastijan Duh Grafični oblikovalec in fotograf: Matjaž Wenzel