Svetovni dan preprečevanja samomora 2012
Vsako leto si približno milijon ljudi na svetu vzame življenje. Leta 2011 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 436 prebivalcev; ti so bili v povprečju stari 57 let.
Letos mineva deseta obletnica odkar sta Svetovna zveza za preprečevanje samomora (IASP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) 10. september razglasili za svetovni dan preprečevanja samomora. V letošnjem sporočilu pozivata javnost k preprečevanju samomora po vsem svetu. Pri tem izpostavljata krepitev varovalnih dejavnikov in vzbujanje upanja s ciljem odvrniti čim več ljudi od samomora.
V Sloveniji si povprečno vsakih 20 ur ena oseba vzame življenje
Leta 2011 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 436 prebivalcev, 347 moških in 89 žensk. To je sicer za četrtino manj kot pred dvema desetletjema, a še vedno si povprečno na vsakih 20 ur ena oseba vzame življenje. Povedano drugače: med prebivalci, ki so umrli preteklo leto, je vsaka 43. oseba umrla zaradi samomora.
Samomor peti najpogostejši vzrok prezgodnje umrljivosti
V letu 2011 je v Sloveniji umrlo 18.699 prebivalcev, od tega jih je bila petina mlajših od 65 let.
Med najpogostejšimi vzroki prezgodnje umrljivosti (o prezgodnji umrljivosti govorimo, kadar smrt posameznika nastopi pred njegovim 65. rojstnim dnem) je samomor zasedel peto mesto. Skoraj vsaka 14. umrla oseba, ki je bila mlajša od 65 let, si je namreč sama vzela življenje.
Več kot 40 % prebivalcev, ki so naredili samomor, poročenih
Med prebivalci, ki so si lani vzeli življenje, je bilo:
- največ (42,4 %) poročenih: pri moških je bil delež poročenih nekoliko višji kot pri ženskah (za 3,9 odstotne točke);
- skoraj tretjina (31,7 %) samskih: med moškimi jih je bila več kot tretjina samskih, pri ženskah pa petina;
- 13,3 % razvezanih: pri moških in ženskah je delež skoraj enak;
- najmanj (12,6 %) ovdovelih: pri njih je bila razlika po spolu največja - med prebivalkami, ki so naredile samomor, jih je 27 % že izgubilo svojega moža, med moškimi pa je bilo vdovcev manj kot desetina (8,9 %).
Primerjava zakonskega stanu vseh prebivalcev in tistih, ki so umrli zaradi samomora, pokaže, da so najbolj ranljivi razvezani in ovdoveli. Med umrlimi, ki so naredili samomor, je bil delež razvezanih enkrat višji, delež ovdovelih pa za polovico višji kot med vsemi prebivalci.
Polovica umrlih zaradi samomora s srednješolsko izobrazbo
Večina umrlih, ki so v letu 2011 naredili samomor (51,6 %), je imela srednješolsko izobrazbo. Skoraj dve petini (38,3 %) jih je imelo le osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo. Najmanj, desetina, umrlih zaradi samomora, pa je dokončala enega od višje- ali visokošolskih študijskih programov.
Med umrlimi zaradi samomora delež starejših vedno višji
Starost posameznika ne pogojuje njegove odločitve glede samomora. Velja pa, da pogostost samomora narašča s starostjo. V zadnjih dveh desetletjih lahko v Sloveniji opazimo nekatere spremembe pojava samomorilnosti po izbranih starostnih skupinah.
Med umrlimi, ki so si vzeli življenje, je najmanj otrok in najstnikov. Njihov delež je bil najvišji v drugi polovici 90. let prejšnjega stoletja, ko se je povzpel čez 5 %. Po letu 2005 je bil delež mlajših od 20 let med osebami, ki so naredile samomor, vedno nižji od 2 %. Izjema je bilo leto 2010, ko je znašal 2,9 %.
V omenjenem obdobju je med umrlimi zaradi samomora upadel delež starih 20-34 let in 35-49 let. Delež prvih je upadel z dobre petine na slabo desetino, delež drugih pa je bil najvišji (34,4 %) leta 1997, nato pa postopoma upadal in se do lani znižal na 23,4 %.
Spreminjal se je tudi delež umrlih, ki so naredili samomor, starih 50-64 let. Najnižjo vrednost (23,4 %) je dosegel v drugi polovici 90. let, najvišjo pa leta 2009, ko je bila tretjina vseh prebivalcev, ki so naredili samomor, stara 50-64 let.
Delež umrlih, ki so naredili samomor in so bili starejši od 64 let, je bil najnižji (19,5 %) leta 1994; do lani je narasel za 15 odstotnih točk. Leta 2011 je bilo največ oseb, ki so storile samomor (vsaka tretja), starejših od 64 let.
Najpogostejše oblike samomora
Leta 2011 si je največ umrlih zaradi samomora (skoraj dve tretjini) vzelo življenje z obešenjem, zadavljenjem ali zadušitvijo. Druga najpogostejša oblika samomora je bil strel iz orožja. Na ta način je umrla več kot desetina oseb. Tretja najpogostejša oblika samomora pa so bile različne oblike samozastrupitve.
Velike razlike v samomorilnosti med statističnimi regijami
Za kazalnik samomorilnosti uporabljamo količnik samomorilnosti, ki prikazuje število samomorov na 100.000 prebivalcev. V letu 2011 so bile razlike v samomorilnosti po statističnih regijah precejšnje: samomorilnost je bila največja v spodnjeposavski statistični regiji (32,8), najnižja pa v goriški statistični regiji (12,6). Povedano z drugimi besedami: v spodnjeposavski statistični regiji je približno na vsakih 3.000 prebivalcev ena oseba naredila samomor, v goriški statistični regiji pa ena na vsakih 8.000 prebivalcev.
Slovenija po samomorilnosti tretja med 17. državami članicami EU
Za leto 2010 so na Eurostatovi spletni strani o standardizirani stopnji samomora trenutno na voljo podatki le za 17 držav članic EU. Med temi državami se Slovenija z vrednostjo 17,2 uvršča na tretje mesto. Najvišjo stopnjo samomorilnosti je imela Madžarska (21,7), sledila pa ji je Latvija (17,5). Samomorilnost je bila najnižja v Grčiji (2,9) in Španiji (5,8).
Avtorica:
Tabela 1: Prebivalci in umrli zaradi samomora po zakonskem stanu, Slovenija, 2011 Vir: IVZ, SURS
Grafikon 1: Delež umrlih zaradi samomora, izbrane starostne skupine, Slovenija, 1992-2011 Vir: IVZ, SURS
Tabela 2: Samomori na 100.000 prebivalcev po statističnih regijah, Slovenija, 2011 Vir: IVZ, SURS