V Galeriji sodobne umetnosti Celje otvoritev tretjega razstavnega projekta Kiparstvo danes: Nova renesansa in transhumanizem

Celje, 14. september 2012

Tretja edicija Kiparstva danes (serija obsega štiri razstavne projekte, letošnjemu sledi še zadnji v naslednjem letu) je usmerjena v predstavitev projektov, ki delujejo na presečišču znanosti in umetnosti.

Celje, 17. september 2012, V Galeriji sodobne umetnosti Celje bo v četrtek, 20. septembra 2012 ob 19.00, otvoritev tretje edicije razstavnega projekta Kiparstvo danes z naslovom Nova renesansa in transhumanizem. Na njej sodelujejo: Arctic Perspective Initiative (API); Špela Petrič in Robertina Šebjanič; Maja Smrekar; Polona Tratnik s sodelavci (Andrej Gregori, Mirjan Švagelj, Ajda Marič, Marin Berovič, Damjan Švarc, Marko Cafnik); Zupančič :: Turšič :: Živadinov. Predstavljeni bodo projekti, ki so nastali na presečišču znanosti in umetnosti. Kustosi razstave, ki bo na ogled do 28. oktobra 201, so: Tomaž Brejc, Irena Čerčnik, Jiri Kočica in Polona Tratnik. Razstavo spremlja katalog, ki ga je ob tej priložnosti izdal Zavod Celeia Celje - Center sodobnih umetnosti. Ogled razstave je brezplačen. Projekt sta podprla Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije in Mestna občina Celje.

Združevanje umetnosti in znanosti, ki ju bistveno zaznamujeta ustvarjalnost, preseganje meja in raziskovanje novih razsežnosti, je bilo nedolgo nazaj osamljeno in posamično početje, danes pomeni eno bolj živahnih, živih in navdušujočih dogajanj. Povezovanje obeh polj prinaša nove ideje, koncepte, vizije in rešitve, ki se medsebojno dopolnjujejo in nadgrajujejo, in predvsem trk različnih načinov razmišljanj, ki lahko odpira nove možnosti in nepričakovane poti.

V zadnjem desetletju se prakse na presečišču umetnosti in znanosti utrdijo, sodobni umetniški centri spodbujajo delovanje umetnikov v laboratorijih in sodelovanje z znanstveniki v transdisciplinarnih projektih. Projekt Nova renesansa in transhumanizem smo v izhodišču zasnovali eksperimentalno: umetnikom in raziskovalnim skupinam smo omogočili, da izpeljejo skupne raziskave in predstavijo rezultate (dve sodelovanji zaradi različnih razlogov žal nista bili realizirani), ki so lahko raznoliki in niso nujno "izčiščene" estetske instalacije. Kolikšen bo delež in način znanstvenega prispevka in kolikšen bo poudarek na umetniškem delu v posamičnem projektu in njegovi predstavitvi, je bilo torej vprašanje, prepuščeno posamičnim skupinam. Zavedamo se, da smo s tem odprli vrsto aktualnih vprašanj, kot so: kakšno sploh je današnje razumevanje umetnosti in njen smisel, kaj pomeni avtorstvo, kaj pomeni znanstveno raziskovanje, kaj lahko k znanstvenemu projektu doprinese umetnik itd., ki si jih bo potrebno še zastavljati. Nanja ni enostavnih odgovorov in eden od namenov tega projekta je zagotoviti platformo, ki bo omogočila ali celo izsilila določene odgovore nanja, ki jih bomo lahko do neke mere prediskutirali že v času trajanja projekta: z umetniki, znanstveniki in kustosi pa tudi z estetiki - za ta namen smo projekt povezali s sorodnim projektom na področju estetike, kolokvijem Slovenskega društva za estetiko z naslovom Presežna umetnost: umetnost - znanost - filozofija. 13. oktobra v prostorih Galerije sodobne umetnosti Celje organiziramo simpozij, na katerem bodo skupine predstavile svoje projekte.

Leta so na kulturalizaciji vesolja gradili Dunja Zupančič, Miha Turšič in Dragan Živadinov, ki na razstavi predstavljajo projekt 14::VERTIKAKIZACIJA::MG. Prav letos njihova prizadevanja dosegajo pomembne učinke (Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) v Vitanju je odprlo svoja vrata). Namen večletnih prizadevanj umetniške trojice za kulturalizacijo vesolja je iniciativa, da vesolja ne bi razumeli le kot prostor militarizacije in komercializacije, temveč tudi drugače: kot prostor različnih možnosti, med drugim kot prostor umetnosti in refleksije raznoterih dejavnosti v vesolju.

Robertina Šebjanič in Špela Petrič, umetnica in biologinja po osnovni izobrazbi, z raziskovalnim projektom K ČLOVEŠKI SPORI: SPOMINI NA ALGO, 2012) predlagata subverzivno stvaritev transvrste človeka in alge, humalge, ki bi človeku v težko predvidljivih razmerah na Zemlji omogočila boljše pogoje za preživetje. Projekt nas preko raziskovanja biotehnološke zmožnosti za stvarjenje nove vrste in možnih posledic soobstoja človeka in človeku podobne humalge sooča s številnimi trenutno aktualnimi diskurzi, kot so ekološka anksioznost, postantropocentrizem, bioetika, horizontalni prenos informacij (genetski sharing) ter vloga spolov in spolnosti.

Vprašanj politik nad življenjem in telesom se s projektom MOŽNOST KOLONIZACIJE ČLOVEŠKIH MOLEKUL (2011-2012) dotika tudi Maja Smrekar. Projekt, ki je bil izveden v sodelovanju z Inštitutom za biokemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, zastavlja vprašanje, ali ob posledicah potencialnega globalnega pomanjkanja hrane in drastičnega zmanjšanja vrednosti materialnih dobrin obstaja možnost, da bi človeška molekularna proizvodna zmogljivost v DNA kot eden redkih nekoloniziranih biotehnoloških materialov lahko postala tržno blago.

Leta 1980 sta Gilles Deleuze in Felix Guattari opredelila koncept rizoma (nehierarhičnost, decentralizacija, heterogenost, nomadstvo) kot temeljnega modela za obstoj sodobne družbe. S projektom NOMADOLOGIJA (2012), ki raziskuje življenje gliv in evolucijo rizoma, Polona Tratnik s sodelavci (Andrej Gregori, Mirjan Švagelj, Ajda Marič, Marin Berovič, Damjan Švarc, Marko Cafnik) realizira rizom na dobesedni ravni, ko v območju umetnosti vzpostavi živ biološki sistem filozofskega koncepta. Projekt, ki je nastal v sodelovanju z Zavodom za naravoslovje in Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, v pomembnem segmentu tematizira sodobni ekosistem ter je tako informativen tudi s stališča ekologije, trajnostnega razvoja, vprašanja zdravilnih potencialov in vloge gliv v prehrambni industriji ter širši preživetveni verigi.

Arctic Perspective Initiative (API), mednarodna skupina posameznikov in organizacij, ki sta jo ustanovila Marko Peljhan in Matthew Biederman, na razstavi predstavlja project ᓯᓄᓂ SINUNI. Skupina je v sodelovanju s skupnostmi, ki živijo na severu, razvila obsežno senzorsko omrežje in komunikacijski sistem SINUNI. Paradigma raziskav na Arktiki je zgodovinsko takšna, da imajo skupnosti na severu živečih ljudstev malo, če sploh kaj dostopa do rezultatov raziskav, ki se izvajajo na njihovih tleh. SINUNI predstavlja način, kako lokalnim skupnostim omogočiti izvajanje lastnih raziskav in razpolaganje z zbranimi podatki, kar bi okrepilo njihov položaj.

.

V priponi prilagamo tudi fotomaterial

1. Špela Petrič in Robertina Šebjanič, K človeški spori: spomini na algo, 2012

2. Maja Smrekar, Hu.M.C.C., 2012

Več informacij: Irena Čerčnik, kustosinja, tel.: 03 42 65 156, mobi: 051 681 993, e-posta:irena.cercnik@celje.si