Sporočilo za medije ob svetovnem dnevu čebel in predstavitvi rezultatov monitoringa divjih čebel

S pilotnim monitoringom našli 239 vrst čebel, med njimi tudi vrsto, ki je bila v Sloveniji opažena prvič

Ob prihajajočem svetovnem dnevu čebel smo na Nacionalnem inštitutu za biologijo predstavili rezultate monitoringa divjih čebel v Sloveniji. Predstavitve sta se udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ga. Irena Šinko, in g. Andrej Bibič, vodja Sektorja za biotsko raznovrstnost Ministrstva za naravne vire in prostor.

Prof. dr. Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo je v uvodnem nagovoru povedala: "Na NIB smo aktivni na različnih raziskovalno razvojnih področjih, ki jih pokrivata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za naravne vire in prostor, in sicer raziskave ter monitoringi divjih opraševalcev, biodiverzitete hroščev, ptičev, dvoživk, rakov pa tudi na področju varstva rastlin, ribištva, onesnaževal kot je mikroplastika, GSO, novih metod nadzora škodljivcev rastlin s feromonskimi pastmi, molekularnimi pristopi kot je mRNA itd. Skratka naše znanje, rezultati in aplikacije so izjemnega pomena za premišljene posege v kmetijstvo, prostor, energijo in varovanje narave."

V triletni raziskavi smo našli 239 od 575 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), ki so bile kadarkoli najdene v Sloveniji. Raziskava je potekala na petih območjih in sicer na Celjskem, med Mengšem in Kranjem, v okolici Cerkniškega jezera, na Ljubljanskem barju in v Ljubljani. Na vseh območjih smo našli več kot 100 vrst čebel, največ v okolici Cerkniškega jezera (143).

Strokovni vodja projekta, dr. Danilo Bevk: "Našli smo tudi za Slovenijo novo vrsto čebele in to v Ljubljani. To kaže na to, da bi z dodatnimi raziskavami gotovo našli še kakšno pri nas neodkrito vrsto. Hkrati pa bi ugotovili tudi, koliko od 575 vrst, ki so bile doslej najdene pri nas, v Sloveniji dejansko še živi. Zaradi sprememb v okolju, so nekatere gotovo že izginile."

Opraševalce ogrožajo spremembe v okolju, ki smo jih povzročili ljudje: pomanjkanje hrane, podnebne spremembe, pomanjkanje mest za gnezdenje, pesticidi in bolezni. Ker več kot polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci (divje čebele, muhe trepetavke in druge žuželke), upadanje njihovega števila ponekod že ogroža kmetijsko pridelavo.

Dr. Bevk je poudaril tudi pomen vzpostavitve trajnega monitoringa opraševalcev. Monitoring sam po sebi sicer še ne prispeva k varovanju, a je vseeno nujen za naravovarstvena ukrepanja. Dobro poznavanje stanja je pogoj za ukrepanje in nato spremljanje učinkovitosti ukrepov. Najdražji so ukrepi, ki niso učinkoviti, pa tega niti ne vemo.

Projekt Ciljnega raziskovalnega programa "CRP 2019" Zasnova metodologije monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji so financirali Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Ministrstvo za naravne vire in prostor in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Potekal je pod vodstvom Nacionalnega inštituta za biologijo, partnerja projekta pa sta bila tudi Prirodoslovni muzej Slovenije in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Informacije: Katja Sinur, odnosi z javnostmi NIB (E: katja.sinur@nib.si, T: 040 320 516).