(De)centralizirana Slovenija ali: ljubosumno čuvanje pooblastil na strani centra
Maribor, 14. maj 2024 - VESNA - zelena stranka je včeraj v Mariboru organizirala javno tribuno na temo (de)centralizacije Slovenije. Kot osrednji govorci so sodelovali dr. Vladimir Prebilič, predsednik Skupnosti občin Slovenije in vodilni kandidat VESNE na letošnjih evropskih volitvah, dr. Samo Peter Medved, podžupan Mestne občine Maribor, Rudolf Moge, nekdanji poslanec in častni občan Maribora in dr. Žan Jan Oplotnik, profesor na UM EPF. Skupaj z več deset poslušalci_kami so iskali odgovore na vprašanja: Kaj Mariboru zmanjka "zdaj in takoj" na poti do večjih razvojnih možnosti? Kako centralizirana je zares
Slovenija in kaj bi morali_e narediti, da jo de-centraliziramo? Prebilič je razpravo strnil v stavku: "Ni vse slabo, a tukaj smo zato, da bi nam bilo boljše." Recept za uspeh vidi v poenotenju (lokalne) skupnosti v tem, kaj je njen cilj.
Podžupan dr. Medved je kot glavni manko Maribora izpostavil gospodarsko moč in delovna mesta z veliko dodano vrednostjo. Izpostavil je tudi izračun povprečnin ter vsakokratno tekmovanje občin za naklonjenost vsakokratne vlade.
Dr. Prebilič se je zavzel za premik od besed k dejanjem: "Veliko sicer govorimo o decentralizaciji, a nič ne naredimo." Kot primer zgodbe o uspehu na periferiji je izpostavil Kočevje in napredek, dosežen v zadnjih 13 letih, predvsem na področju zmanjševanja nezaposlenosti, kot tudi povečanja dodane vrednosti na zaposlenega. V nadaljevanju razprave je kot problem (de)centralizacije Slovenije izpostavil prenormiran sistem in koncentracijo moči v centru, ki "ljubosumno čuva svoja pooblastila", kar periferiji onemogoča odločati o sebi, prav tako pa večina sredstev gravitira tja, kjer jih je že veliko. Po drugi strani pa vlada lokalnim skupnostim nalaga vedno več nalog in finančnih bremen - npr. dvig plač v delu javnega sektorja je finančno breme lokalnih skupnosti, a v pogajanja s sindikati niso bile vključene, prav tako niso prejele dodatnih sredstev za kritje razlike.
Dr. Oplotnik je izhodiščno vprašanje zasukal na način "kaj imamo" - tako v Mariboru kot okolici. Poudarja, da mora ta dihati skupaj z mestom. Povezovanje centrov s periferijo mora biti v informacijski družbi lažje. Rešitev vidi v ljudeh - v tem, da znanje ostane v regiji. Proučeval je fiskalno centralizacijo - sredstva se vseeno delijo na 212 občin. Največji problem vidi v t. i. luknjičastih posodah - netransparentnem trošenju denarja. Poudaril je, da bo težnja EU vedno k decentralizaciji, saj se tako projekti bolje izvajajo.
Rudolf Moge, eden prvih borcev za decentralizacijo, je pohvalil VESNO, da je kot prva od strank resno načela to temo. Ostro je obsodil močno centralističen sistem, ki ga imamo v Sloveniji, pri tem izpostavil tudi strankarski centralizem, ter osvežil spomin na oblikovanje kohezijskih regij in (12) razvojnih okrajev. Poudaril je, da Zakon o skladnem regionalnem razvoju ne živi, sam ga vidi kot "orodje v rokah vlade, preko katerega izžemajo Slovenijo" ter dodal, da so Mariboru vzeli vse, kar je bilo karkoli vrednega ter ga prepustili na milost in nemilost tujega kapitala. Rešitev za "počasi umirajoči Maribor" vidi v oblikovanju pokrajin oz.
drugega nivoja lokalne samouprave; trenutno stanje vidi kot neustavno.
Govorci so izpostavili različna stališča glede oblikovanja pokrajin ter opozorili, da zadnjega nivoja ustanavljanja države po Ustavi Republike Slovenije nismo pripeljali do konca. Na lokalni ravni so pokrajine pogosto razumljene kot dodatna ovira na poti do denarja; pojavlja se strah, da bodo procesi še bolj zbirokratizirani in dražji ter pozablja, da bi delujoče pokrajine lahko pomenile velik prihranek časa pri npr. izdaji dovoljenj. Pri vsem tem pa bo ključno, kdaj bo toliko politične volje, da se bodo pokrajine ustanovile in kako se bo to implementiralo v praksi.
Neposredno v navezavi na decentralizacijo so odprli tudi socialni vidik (kot so ustrezna stanovanja, brezplačni vrtci itd.), ki je pomemben, če želimo mlade in znanje zadržati v neki regiji.