Predlog sprememb ZPSPID

Obveščamo javnost, da smo v imenu borzno posredniške družbe AC-BPH d.d., Slovenska 52, 1000 Ljubljana in naših strank naslovili predloge sprememb Zakona o Prvem Pokojninskem Skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (ZPSPID) na parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko ter vse poslanske skupine. Poslankam in poslancem smo želeli sporočiti naše mnenje, saj se v borzno posredniški družbi vsak dan srečujemo s problematiko pokojninskih bonov. Svoje predloge in razloge zanje smo utemeljili v priloženem obvestilu.

Borzno posredniška družba AC-BPH, kot tudi ostale borzno posredniške družbe, je v vsakodnevnem stiku z imetniki pokojninskih bonov (PBON). Med 90.000 lastniki PBON-ov so naše stranke in mi sami. Ugotavljamo, da je ciljna javnost slabo obveščena o PBON-ih. Tiste, ki poznajo PBON-e moti simbolična vrednost dodatne pokojnine, kar je posledica omejitve števila PBON-ov, ki jih posameznik lahko zamenja za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja pri Prvem Pokojninskem Skladu RS (PPS). Prav tako je moteče, da omenjene police ni mogoče zastaviti v korist tretje osebe oz. določiti upravičenca, saj je to povsem legitimen interes vsakega posameznika.

Zaradi navedenega predlagamo spremembe k 28. in 30. členu obstoječega ZPSPID:

a) predlagamo, da se iz sedmega odstavka 28. člena ZPSPID črta besedilo: "vendar največ do zamenjave 10.000 pokojninskih bonov", in

b) predlagamo, da se iz prvega odstavka 30. člena ZPSPID črta besedilo: "Posamezna fizična oseba lahko za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja zamenja skupno največ 10.000 pokojninskih bonov.", in

c) predlagamo, da se iz tretjega odstavka 30. člena črta besedilo: "je neprenosljiva in je ni mogoče zastaviti." in doda novo, tako da se novo besedilo glasi: "Polica dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada se glasi na ime zavarovanca. Zavarovanca ni mogoče spreminjati, lahko pa se upravičenec in zavarovanec razlikujeta. Polica se lahko zastavi."

Obrazložitev predloga spremembe ZPSPID pod točko a) in b)

Število lastnikov PBON-ov ob njihovem nastanku je presegalo številko 100.000, število vseh pokojninskih bonov pa je znašalo nekaj več kot 143.600.000. Ob upoštevanju zgornje meje za zamenjavo PBON-ov za pokojninsko polico, bi to lahko storilo samo 14.360 imetnikov, kar je občutno manj od začetnega števila imetnikov. PBON-ov kot oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja že v osnovi ni dovolj za vse imetnike PBON-ov.

PBON-i niso nastali po socialnem kriteriju, saj je lahko vsak lastnik delnic poblaščenih investicijskih družb z neizkoriščenim delom certifikatov svoje delnice zamenjal za PBON-e, zato menimo, da se meja 10.000 PBON-ov neupravičeno utemeljuje s socialno komponento. Res je, da PBON-i vsebujejo 20% davčno olajšavo, res pa je tudi, da je bila ta olajšava vaba, ki naj bi pripomogla, da se čimveč delničarjev PID-ov odloči za PBON-e. Tudi če so bili PBON-i zamišljeni kot delna rešitev pokojninskega vprašanja v Sloveniji in ne le kupovanje časa pri zapolnjevanju prvatizacijske vrzeli kot taki niso uspeli. Za zamenjavo se je odločilo le nekaj odstotkov delničarjev, eden glavnih razlogov pa je tudi omejitev police na 10.000 točk.

ZPSPID je iz kroga zavarovancev izločil pravne osebe in s tem povsem zadovoljil javni interes. S PBON-i se trguje na Ljubljanski borzi. Smisel vsakega vrednostnega papirja je oblikovanje poštene cene, ki se najlažje oblikuje z odpravo nepotrebnih omejitev in preglednostjo pravil in pravic, ki jih nosi posamezen vrednostni papir. Nedvomno bi moralo biti v javnem interesu, da se s PBON-i trguje po pošteni ceni. Nizka cena PBON-ov ne stimulira prodajalcev, nizke pokojnine pa ne stimulirajo kupcev. Če se ohrani sedanje stanje je zelo verjetno, da bo na koncu nekaj desettisoč zavarovancev, ki bodo prejemali mizerno dodatno pokojnino, levji delež pokojnin pa bodo pomenili stroški nakazil, ki jih bodo prejele banke. Poštena cena omogoči izstop tistim imetnikom pokojninskih bonov, ki želijo oz. morajo svoje PBON-e prodati (teh je skoraj 90.000 tisoč, ker PBON-ov enostavno ni dovolj za vse), preglednost pravil in pravic pa olajša vstop tistih, ki iščejo dodatno pokojninsko zavarovanje. Preglednost pravil pomeni objavo vrednosti točke dodatnega pokojninskega zavarovanja in natančnejši izračun okvirne dodatne pokojnine. V dosedanjih izračunih se operira le z zajamčeno vrednostjo pokojninske točke, ki vsebuje realno negativno donosnost. Da bi odpravili to pomanjkljivost, smo bili prisiljeni sami narediti okvirne izračune, ki smo jih postavili na enako osnovo kot jo uporabljajo zavarovalnice. Ti izračuni so zanimivejši za zavarovance, vendar je njihova veljava povsem drugačna, če jih objavi izdajatelj.

Menimo da si udeleženci na trgu pokojninskih bonov s svojim dosedanjim delovanjem zaslužimo vaše zaupanje in da je odprava nepotrebnih omejitev v korist imetnikov PBON-ov in potencialnih zavarovancev. Če menite, da so omejitve kljub temu potrebne, potem postavite mejo na nekajkratnik dosedaj veljavne zgornje meje za zamenjavo PBON-ov za pokojninsko polico.

Obrazložitev predloga spremembe ZPSPID pod točko c)

Polica dodatnega pokojninskega zavarovanja pri PPS nosi pravico do življenjskega zavarovanja do določenega datuma, od takrat naprej pa doživljenjsko rento. Vse omenjeno omogoča tudi življenjsko zavarovanje pri katerikoli zavarovalnici, kjer se zavarovalna vsota ob doživetju izplačuje kot renta. Za razliko od police zavarovanja pri PPS, je ostale police mogoče zastaviti. Denar, ki se porabi za nakup PBON-ov, z namenom da se pridobi polica pokojninskega zavarovanja, v sedanji obliki pomeni zmanjšanje likvidnega premoženja vsakega zavarovanca. Vrednost police življenjskega zavarovanja se v zahodnem svetu že leta uporablja kot ena od oblik jamstva (npr. za zavarovanje posojil), tisti, ki jo sprejme kot jamstvo, pa jo kot tako upošteva le za obdobje veljavnosti življenjskega zavarovanja. Nesmiselno je posamezniku predpisovati omejitve kaj lahko stori s svojim premoženjem oz. prihodki, še posebej zato, ker dogodkov v življenju posameznika ne moremo predvideti.

Vse doslej znane zavarovalne police omogočajo zavarovancu, da sam navede upravičenca/ce do denarnih tokov, ki jih nosi zavarovalna polica. Pri tem se ni spremenil zavarovanec, ta je isti celotno obdobje zavarovanja. Običajno se kot upravičenci navajajo zavarovanci ali njihovi življenjski partnerji, otroci, sorodniki, prijatelji ali nekdo tretji. Polica dodatnega pokojninskega zavarovanja pri PPS tega ne omogoča. Prav tako je legitimno, da zavarovanec na svojo željo spremeni upravičenca/ce. Omenjene pravice zavarovancev PPS ne bi povzročile dodatnih stroškov, saj so vse naknadne spremembe na zavarovalni polici, povsod po svetu, plačljive.