Slovenci na Dunaju okoli leta 1900 - PETER VODOPIVEC

Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabi na drugo predavanje iz tematskega cikla Slovenci na Dunaju okoli leta 1900.

Prof. dr. Peter Vodopivec  Mladi slovenski izobraženci na Dunaju okoli 1900

Predavanje bo v četrtek, 10. januarja 2012, ob 19.30 na Filozofski fakulteti (Aškerčeva 2, predavalnica 343).

Cikel predavanj Slovenci na Dunaju okoli leta 1900 obravnava vlogo slovenskega umetnika in intelektualca v nekdanji prestolnici Avstro-Ogrske, ki je bila več stoletij naše glavno mesto in za naše kraje tudi ključno izobraževalno središče. Dunaj je pomembno vplival na zorenje našega kulturnega prostora, vendar so tudi na Dunaju živeči Slovenci redno prispevali k tamkajšnjemu intelektualnemu in umetnostnemu utripu.

Podrobnejše informacije o ciklu predavanj in predavatelju ter povzetek predavanja najdete v nadaljevanju.

Kontakt: slovencinadunaju@gmail.com

http://slovencinadunaju.weebly.com/

##

Slovenci na Dunaju okoli leta 1900

Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani organizira tematski cikel predavanj Slovenci na Dunaju okoli leta 1900, ki bo potekal v študijskem letu 2012/2013.

Dunaj danes Slovencem pomeni predvsem glavno mesto sosednje Avstrije in priljubljeno turistično središče, manj pa ga dojemamo kot svojo nekdanjo prestolnico, ki so ji s svojim delovanjem dali pečat tudi številni Slovenci. Kot ključni študijski center za naše kraje je ob koncu 19. stoletja pritegoval glavnino naših tedaj bodočih kulturnikov in intelektualcev, ki so tam preživeli nekaj let, nekateri pa so ostali tudi desetletja ali vse življenje. Dunaj je kraj nekaterih ključnih, prelomnih dogodkov v življenju in karierah slovenskih umetnikov in intelektualcev; tam so prav okoli leta 1900 nastajala nekatera ikonična dela naše umetnosti, denimo podobe Ivana Groharja, literatura Ivana Cankarja, znamenite stavbe Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija. Na Dunaju so nastopali številni slovenski glasbeniki in pevci, na začetku stoletja je mednarodno uspešno igralsko kariero prav na Dunaju začenjala Marija Vera. V naši nekdanji prestolnici so delovali številni slovenski znanstveniki; na tamkajšnjih izobraževalnih ustanovah Slovenci niso bili le študentje, temveč tudi znameniti in vplivni profesorji.

S predavanji želimo na prvem mestu bolj povezano predstaviti korpus umetniških del in intelektualnih dejavnosti Slovencev na Dunaju v izbranem obdobju, obenem pa čim bolj jasno začrtati njihov pomen v splošnem dunajskem okviru. Kaj pomeni zapuščina Plečnika in Fabianija danes v izjemni arhitekturi Dunaja in kako so njuna dela vrednotili v času njihovega nastanka? Koliko in na kakšen način so bili slovenski literati vključeni v dunajske literarne kroge in kakšen je bil odziv sodobnikov na njihova dela? Ali jih danes še omenjajo v splošnem zgodovinjenju naše nekdanje prestolnice? Kako je bil ovrednoten naš prispevek k intelektualni ustvarjalnosti mesta okoli leta 1900 s strani sodobnikov in ali se delovanja slovenskih razumnikov na Dunaju kdo spominja še danes?

Cikel predavanj Slovenci na Dunaju okoli leta 1900 snujemo in organiziramo študentje prvih letnikov druge stopnje v okviru predmetov Seminar iz slovenske umetnosti v novem veku in Terenske vaje. S predavanji želimo približati delovanje Slovencev na Dunaju ne le študentom, ki si želijo več medpodročnega povezovanja ali preprosto razširiti obzorja, temveč tudi širši javnosti. Toplo vabljeni vsi, ki vas teme predavanj zanimajo. Predavanjem bo sledil pogovor.

Na drugem predavanju cikla bo slovensko izobraženstvo na Dunaju predstvail dr. Peter Vodopivec s predavanjem Mladi slovenski izobraženci na Dunaju okoli 1900.

Predavanje bo v četrtek, 10. januarja 2013, ob 19.30 na Filozofski fakulteti (predavalnica 343).

Tretje srečanje bo na vrsti v četrtek, 7. marca 2013, ob 19.30. O literarnem področju bo predaval dr. Tone Smolej.

Kontakt: slovencinadunaju@gmail.com

http://slovencinadunaju.weebly.com/

##

Mladi slovenski izobraženci na Dunaju okoli 1900

Med ustanovami, ki so v 19. stoletju odločilno pospeševale proces slovenskega družbenega in narodnega oblikovanja, je imela osrednje mesto šola. Slovenci so se v sto letih - od konca 18. do konca 19. stoletja - iz ljudstva z več kot 90% nepismenimi preoblikovali v narod, ki je v Habsburški monarhiji po pismenosti zaostajal le za Nemci, Čehi in Italijani. Rast števila gimnazijcev in univerzitetnih študentov je bila res nekoliko počasnejša, toda od sedemdesetih let 19. stoletja se je tudi njihovo število stalno povečevalo. Okoli leta 1900 sta skoraj dve tretjini slovenskih univerzitetnih študentov študirali na Dunaju, kjer so bile po vsesplošnem prepričanju za študij in študentsko življenje najboljše razmere. Dunaj je bil kljub zaostrovanju nacionalnih odnosov ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja odprto, kozmopolitsko in za študenta prijaznejše mesto kot Gradec, Praga ali Salzburg, mladi slovenski izobraženci pa so se po študiju zvečine vračali domov z okrepljeno nacionalno zavestjo. Avstrijska prestolnica in njena univerza sta na večino med njimi napravili močan vtis in s svojim ozračjem in ustanovami pomembno zaznamovali njihove nazore. Pri tem si je kar težko predstavljati socialno in družbeno razdaljo, ki je okoli leta 1900 in pred prvo svetovno vojno ločevala slovenska mesta in podeželje od avstrijske prestolnice, tega tedaj edinega resničnega avstrijskega velemesta.

Dr. Peter Vodopivec, redni profesor in znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Zgodovino in sociologijo je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1978 doktoriral na Oddelku za zgodovino. Od leta 1978 je bil na Oddelku za zgodovino asistent, v letih 1980-1999 pa docent ter izredni in redni profesor za občo zgodovino 18. in 19. stoletja. Od leta 1999 je znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. V letih 1978/1979 se je izpopolnjeval v Parizu, leta 1982 pa v ZDA. Predaval je tudi na več tujih univerzah. Med raziskovalni temami, ki se jim je posebej posvečal so: zgodovina nacionalnega oblikovanja, meščanstva ter socialnih in nacionalnih ideologij, slovensko-francoski odnosi v preteklosti, socialni in gospodarski nazori na Slovenskem, zgodovina politične kulture in zgodovina zgodovinopisja. Glavna dela: Od Pohlinove slovnice do samostojne države, Ljubljana 2006, 2007, 2010. O socialnih in gospodarskih nazorih na Slovenskem v 19. stoletju, Ljubljana 2006, Slowenische Geschichte (skupaj s Petrom Štihom in Vaskom Simonitijem), Graz 2008.