Nagrade Lutkovnega gledališča Ljubljana

Spoštovani,

z veseljem sporočamo, da je dolgoletni član Lutkovnega gledališče Ljubljana Brane Vižintin letošnji prejemnik Župančičeve nagrade za dveletno ustvarjanje.

Hkrati vas obveščamo, da sta predstavi Močeradek gre čez cesto in Bestiaires na festivalu Tallinn Treff v Estoniji prejeli strokovni nagradi žirije.

LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA PREJELO DVE NAGRADI ŽIRIJE NA FESTIVALU TALLINN TREFF V ESTONIJI

Lutkovno gledališče Ljubljana je od 6. do 8. junija gostovalo na festivalu vizualnih gledališč Tallinn Treff v Estoniji, kjer sta predstavi Močeradek gre čez cesto in Bestiares prejeli nagradi žirije.

Strokovna žirija je v obrazložitvi zapisala, da je senzorična predstava Močeradek gre čez cesto v režiji Matije Solceta prejela nagrado za inteligenten pristop k ustvarjanju gledališča za otroke ter za nežno udobje, ki ga je predstava nudila gledalcem in žiriji.

V plesno-lutkovni predstavi za odrasle Bestiaires v režiji Dude Paiva (koprodukcija Lutkovnega gledališča Ljubljana, DudaPaiva Company iz Nizozemske ter Riksteatret in Kilden Teater iz Norveške) je žirija prepoznala predvsem uprizoritveno in tehnično dovršenost ter igrivo zbujanje ljubezni do bogov in grške mitologije.

BRANE VIŽINTIN, LUTKOVNI UMETNIK, IGRALEC IN ANIMATOR LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA, JE PREJEMNIK LETOŠNJE ŽUPANČIČEVE NAGRADE

Brane Vižintin je prav gotovo eden največjih mojstrov lutkovne animacije v Sloveniji. Je specialist za različne lutkovne tehnike in njihove zakonitosti ter različne možnosti kreativne rabe in animacije. Od leta 1999 je stalni član Lutkovnega gledališča Ljubljana in nosilec njegovega repertoarja. Do danes je v matični hiši oblikoval preko 150 vlog, praviloma glavnih, kot asistent režije oziroma svetovalec za animacijo pa je sodeloval pri več kot dvajsetih predstavah tako doma kot drugod (Gledališče Glej, Lutkovno gledališče Maribor, SNG Drama, Slovensko mladinsko gledališče, Gradsko kazalište lutaka Rijeka). Številne osebne ter skupinske nagrade, turneje po tujini, odlične kritike doma in v svetu so samo del njegovega uspešnega dela v slovenskem lutkarstvu. Zaradi znanja, izkušenj in izjemnih pedagoških sposobnosti je stalni gostujoči predavatelj na različnih lutkovnih seminarjih in tečajih, v obdobju med 2005 in 2009 je bil docent na Umetniški akademiji v Osijeku, od leta 2011 pa je predavatelj animacije na ljubljanski Akademiji za gledališče radio, film in televizijo.

V obdobju zadnjih dveh let je oblikoval vloge v predstavah Bagdadski tatič (LGL, Jan Zakonjšek), Romeo & Julija (LGL, Jaka Ivanc), Mala čarovnica (SNG Drama, Diego de Brea), Živalska farma (LGL, Vito Taufer), Ti loviš! (LGL in Umetniško društvo Konj, Silvan Omerzu) in Kako je Jaromir iskal srečo (Gledališče Glej, Ajda Rooss, Jasna Vastl in Brane Vižintin), kot režiserjeva desna roka za animacijo pa je sodeloval pri predstavah Romeo & Julija, Mala čarovnica, Makalonca (LGL, Eka Vogelnik) in Salto mortale (LG Maribor, Silvan Omerzu).

Na področju lutkarstva se je izpopolnjeval tako doma kot tudi v tujini. Njegova prepoznavna aktivnost se prične v 90-ih letih, ko je bil soustanovitelj treh popolnoma različnih neinstitucionalnih poklicnih lutkovnih gledališč, ki so pomembno preoblikovala slovensko lutkarstvo ter dvignila zahtevnost lutkovnih predstav za odrasle. To so Gledališče lutk Konj Jana Zakonjška in Silvana Omerzuja, Freyer teater Edija Majarona in Gruppa Ultra, prvo alternativno lutkovno gledališče pri nas. S temi gledališči so Vižintin in soustvarjalci uprizorili več kot petnajst lutkovnih predstav (Napravite mi krsto zanj (1993), Don Juan (1996), Podgane (1996), Barbika (1997), Kralj Ubu (1999), ki so izstopale po virtuozni animaciji, avtorskih pristopih ter uprizoritveni domiselnosti. S svojo drznostjo so radikalno pometle s predsodki, da je lutkovno gledališče namenjeno zgolj otrokom, pripomogle so k prepoznavnosti slovenskega lutkarstva tudi v tujini, neposredno pa so močno vplivale na produkcije takratnih institucionalnih gledališč.