Zakaj je v NLB prišlo do velikih izgub v letih 2010-2013 in kako zagotavljamo, da se to ne bo več zgodilo

NLB v letu 2013 sistematično uvaja vrsto sprememb z namenom, da se pretekle slabe prakse ne bi ponovile. Poglavitni razlog za velike izgube banke so bile namreč slabe prakse odobravanja posojil pred letom 2009.

Največja slovenska finančna ustanova je v letu 2013 pričela temeljito prenovo s ciljem, da NLB znova postane zaupanja vredna, konkurenčna in vzdržno dobičkonosna banka.
Izgradnja zaupanja v banko in bančništvo nasploh v Sloveniji je v veliki meri povezana s prekinitvijo slabih praks iz preteklosti, pa tudi odkrito razlago vzrokov zanje, odpravo dejavnikov, ki so do njih privedli, ter z ugotavljanjem vseh posledic teh slabih praks.

Zato v pričujočem dokumentu podajamo nekatera pojasnila, ki jih utemeljujemo na doslej razpoložljivih analizah in preliminarnih ocenah posledic neustrezne bančne prakse. Izpostavljamo prednostne naloge in področja, kjer je vodstvo banke že sprožilo potrebne spremembe, ki predstavljajo ene ključnih aktivnosti v procesu temeljite preobrazbe banke.

Iz prikazov v nadaljevanju je razvidna naša preliminarna ocena, kateri dejavniki so prispevali k slabi kakovosti posojilnega portfelja, kakršnega ima banka ob koncu leta 2013. Te so vzrok za velike slabitve in s tem povezane izgube v poslovanju banke v minulih in tekočem letu, pa tudi za perečo potrebo po novem kapitalu ob koncu leta 2013.

Velik del vseh slabih terjatev do 200 največjih problematičnih komitentov banke izvira iz obdobja pred koncem leta 2006, največji porast danes slabih kreditov pa je bil v letu 2007. Prekomerna kreditna aktivnost banke je tedaj močno odražala prevladujočo miselnost v slovenskem in svetovnem gospodarstvu in nerazumevanje družbene odgovornosti nasploh.

V nadaljevanju izpostavljamo ključne dejavnike, ki so vplivali na kakovost kreditnega portfelja, navajamo tudi aktivnosti za ugotavljanje odgovornosti za nastale izgube. Naposled pojasnjujemo tudi ključne ukrepe in aktivnosti v okviru preobrazbe banke, katerih enotni cilj je vzpostaviti strokovno utrjen, avtonomen kreditni proces v banki, podprt z ustreznimi pravili, organizacijskimi in individualnimi sposobnostmi njegovih izvajalcev in umeščen v ustrezno kulturo banke. Ta naj bi v prihodnje temeljil na najvišji ravni integritete posameznika in organizacije ter dojemanja odgovornosti do gospodarnega ravnanja nasploh.

Bruto slabe terjatve v NLB, d. d. po letih (v milijardah EUR)
Konec leta 2013 bo imela NLB preko tri milijarde evrov bruto slabih naložb, natančne številke pa še niso poznane, saj so odvisne od presoje potrebnih slabitev v letu 2013 skladno z računovodskimi standardi in mnenjem revizorjev ter Banke Slovenije, vpliv nanje pa bodo imeli verjetno tudi rezultati neodvisnega pregleda portfelja, ki je potekal v drugi polovici leta.

Za velik del teh slabih naložb je NLB v preteklih letih oblikovala rezervacije oziroma slabitve, ki so povzročile velike izgube banke, ter vedno znova zniževale njen kapital. Pot encialne dodatne izdatne in v veliki meri dokončne rezervacije in slabitve tega portfelja naložb, ki jih bo potrebno opraviti v decembru 2013, bodo potencialno povzročile visoko izgubo banke v letu 2013, to pa bo razlog za nujno dokapitalizacijo banke z državno pomočjo.

Kdaj so slabe prakse dobile največjo razsežnost

Pregled portfelja, ki smo ga v NLB izvajali celo leto 2013, pokaže, da je največji del slabih naložb pripisati kreditnim in garancijskim poslom. Znotraj te skupine naložb predstavlja izpostavljenost do 200 podjetij z največ slabimi krediti banke preko 80% vsega obsega slabih kreditov banke*.

Graf: Obseg izpostavljenosti do največjih 200 problematičnih strank, do katerih ima banka na dan 30. 9. 2013 slabe terjatve, kumulativno po letih (v tisočih €)

Kdaj so bile sprejete izvirne odločitve o izdajanju ali povečanju kreditov do navedenih 200 največjih kreditnih strank s slabimi krediti? Analiza kaže, da so bile izvirne odločitve o levjem deležu slabih kreditnih naložb banke sprejete v letih pred 2009. Iz grafa lahko ugotovimo, da je največji vrednostni letni prirast danes slabih poslov nastal v letu 2007.

*Po zaključevanju poslovnega leta 2013 so možne spremembe samih podatkov, ki pa najverjetneje ne bodo spremenile dejstva, da izpostavljenost do 200 največji h problematičnih strank odtehta večino slabitev portfelja (Paretovo pravilo).

Dejavniki, ki so prispevali k velikemu obsegu slabih terjatev in izgub banke

NLB je v interesu razumevanja korenov slabega odločanja izvedla analizo dejavnikov, ki so vplivali na nastanek nadpovprečnih izgub iz razmerij z 200 največjimi komitenti s slabimi krediti.

Preliminarne ocene kažejo, da so vzroki za izgube v veliki meri posledica neustreznih odločitev pri odobravanju kreditov. Te odločitve so bile sprejete ob pomanjkanju znanja, ob neustreznih poslovnih politikah, ob neustreznem (ali celo neobstoječem) procesu soočanja mnenj prodajnega dela banke s službami za upravljanje s tveganji in ob nepopolnem nadzoru. Tako oceno lahko oblikujemo v več kot tretjini primerov.

V petini primerov je bila po naši oceni eden izmed dejavnikov strateško napačna odločitev v zvezi z nekaterimi vrstami poslov, kot so krediti za nakupe delnic in za druge finančne naložbe, ali pa v zvezi s koncentracijo posojil, na primer podjetjem v posamezni panogi kot je gradbeništvo, oziroma povezanim in prepletenim podjetjem v okviru finančnih holdingov.

Nekaj kreditnih odločitev bi bilo mogoče oceniti kot posledico zunanjih vplivov v povezavi s slabim korporativnim upravljanjem, vključno z vplivi, povezanimi z izjemno visoko likvidnostjo na trgu v nekaterih obdobjih ter zaradi prekomernih pritiskov po hitri rasti kreditnih poslov v povezavi s prenizkimi standardi presoje kreditnih tveganj.

Preliminarne ocene kažejo, da bi šlo lahko v desetini obsega slabih kreditov za ravnanja, ki vključujejo kršitve predpisov in opustitve skrbnih ravnanj. Seveda pa je lahko ta ocena v prihodnje verificirana zgolj po ustrezni preiskovalni in sodni poti.

Zelo pomemben dejavnik, ki je v nekaterih primerih povzročil težave v podjetjih ter posledično nezmožnost vračanja kreditov, v veliki večini drugih primerov pa le okrepil posledice zgornjih dejavnikov, so bile poslabšane gospodarske razmere v slovenskem in svetovnem gospodarstvu (sprememba likvidnosti trgov, spremembe cen zadolževanja ter bonitetnih ocen, padec cen nepremičnin, dolgotrajnost in neučinkovitost insolvenčnih postopkov in drugo) po letu 2008.

Dosedanji pregled napeljuje na oceno, da so bile v NLB (ter v NLB Skupini) sistemsko prisotne okoliščine in dejavniki, ki so omogočili večje število slabih odločitev in nepravilnosti, pri čemer pa ni bilo dovolj učinkovitih mehanizmov preventive in nadzora, ki bi v večji meri preprečili navedene pomanjkljivosti. V tem kontekstu mora banka nasloviti tudi vprašanje skrbnosti in morebitne odgovornosti organov vodenja in nadzora.

Kako zagotavljamo, da se podobno ne bo več zgodilo?

Vodstvo banke se osredotoča na spremembe v kreditnem procesu in kulturi upravljanja s tveganji, na sistematičen in strukturiran proces preprečevanja ter pregona slabih praks in nepravilnosti in - ne nazadnje - na oblikovanje dolgoročno vzdržne konkurenčnosti banke.

Spremembe v upravljanju s kreditnimi tveganji, korporativnem upravljanju in odločitvenih procesih, ki prispevajo k p reprečevanju ponavljanja preteklih in podobnih napak

NLB za vsak opredeljen dejavnik, ki je prispeval k slabim odločitvam, izvaja ustrezne spremembe, da bi preprečila ponavljanje podobnih napak v prihodnosti, tako na področju kreditnih politik in procesov kot tudi na področju neodvisnega in strokovnega korporativnega upravljanja ter kakovostnih in transparentnih procesov odločanja.

Danes mednarodno vodstvo banke posveča veliko večjo pozornost oblikovanju strokovnih neodvisnih presoj sprejemanja poslovnih tveganj v banki ter spodbuja konstruktivno soočanje mnenj v strukturiranem in preglednem odločitvenem procesu.

Banka je oblikovala poslovno politiko sprejemanja tveganj, pri čemer je najprej izboljšala postopke za njihovo strateško načrtovanje in razpršitev. Nadgradila je sistem spremljanja in nadzora kreditnih tveganj in začela vzgajati poslovno kulturo, ki poudarja zdravo nagnjenost k prevzemanju poslovnih tveganj. Ta so v bančnem poslu vedno prisotna, upravljanje z njimi pa terja opredelitev sprejemljivih okvirov in ustrezen nadzor. Tak primer je politika razpršitve kreditiranja in upravljanje z limiti izpostavljenosti do posameznih strank, ki na primer preprečuje usmerjenost le v nekaj v nekem obdobju najbolj dinamičnih in privlačnih panog.

Banka sistematično krepi korporativno upravljanje v NLB Skupini. Pri tem je ključno razvijanje visoke ravni celovite integritete institucije in zagotavljanje preglednosti strokovne razprave ter upoštevanja in soočanja argumentov, na katerih temeljijo poslovne odločitve.

V NLB poteka sistematičen in strukturiran proces ugotavljanja in raziskovanja sumov kaznivih dejanj ter sodelovanja z organi pregona

NLB se je spričo nekaterih nejasnosti in različnih interpretacij veljavne zakonodaje na področju spoštovanja bančne tajnosti v tem letu soočala s precejšnjimi težavami tako v okviru lastnih pristojnosti in omejitev, kot v odnosu do organov pregona. Banka z vsemi organi preiskovanja in pregona v državi redno in konstruktivno sodeluje, pri tem pa deluje dosledno in skladno z zakonodajo ter upošteva bančno tajnost po zakonu o bančništvu. Neskladja v zakonodaji po našem mnenju žal dopuščajo različne interpretacije o zaščiti dokaznega gradiva v primeru naznanjanja sumov kaznivih dejanj. NLB je zato aktivni pobudnik za sprejetje bolj doslednih zakonodajnih podlag. Vsi si v tem zahtevnem procesu prizadevamo, da bi se preiskovalni postopki odvijali čim hitreje in čim bolj učinkovito.

Poleg sistematičnega preiskovanja morebitnih preteklih nepravilnosti v sami NLB, d. d., je bilo že opravljeno ali pa je v teku kar nekaj revizij v hčerinskih podjetjih NLB Skupine. O vseh aktivnostih redno obveščamo regulatorja in nadzorni svet banke. Banka je letos sprejela tudi jasno navodilo glede preiskovanja tekočih in bodočih sumov nepravilnosti, ki ga vpeljuje tudi v članice NLB Skupine.

Posebno pozornost za prihodnost namenjamo krepitvi splošne integritete banke preventivno v smislu preprečevanja škodljivih ravnanj v prihodnosti. V ta namen banka organizira izobraževanja, obvešča in osvešča vse zaposlene in predvsem skrbi za transparentno sprejemanje odločitev. Osnovno vodilo NLB je osebna zavezanost in predanost vodstva banke in vseh zaposlenih, da zagotovimo najvišje standarde na področju etičnega ravnanja.

NLB deluje stabilno in izvaja temeljite spremembe v smeri bodoče konkurenčnosti ter sposobnosti ustvarjanja rednih pozitivnih rezultatov

Čeprav rezultati obremenitvenih testov in pregleda kvalitete portfelja slovenskih bank še niso znani, jih NLB pričakuje pripravljena in jih, ne glede na izid, pozdravlja kot dokončno razkritje dejanskega stanja v slovenskem bančnem sistemu. Pričakovana objava rezultatov je za NLB nujen del rešitve iz današnjih razmer in predpogoj za pogled v prihodnost.

Skladno z jasnim sporočilom regulatorja trga, Banke Slovenije, tudi NLB poudarja, da objava rezultatov pregleda portfelja in obremenitvenih testov ne bo v ničemer vplivala na poslovanje NLB. Banka bo ves čas brez težav izvajala storitve za svoje stranke.

Uprava banke od nastopa mandata lansko jesen vodi banko k samoočiščenju in iskanju ustreznih rešitev in izboljšav. Celovita preobrazba banke je v polnem zamahu in je nujen proces, s katerim NLB prekinja s preteklimi praksami in oblikuje pogoje za bodočo konkurenčnost banke na trgu. Ta bo utemeljena na povečani učinkovitosti poslovnih procesov, odzivnosti do strank, stroškovni optimizaciji ter usposobljenosti in motiviranosti sodelavcev NLB.

Dokapitalizacija, ki jo banka potrebuje, bo odpravila dvome o stabilnosti največje slovenske banke in zapolnila vrzel v kapitalu, ki so jo v večini povzročile nepravilne poslovne odločitve v letih 2006 - 2009. Kapital, ki bo predvidoma vložen v banko v letu 2013, je zaveza za banko, da v prihodnje posluje varno in uspešno. NLB se te zaveze za prihodnost jasno zaveda in si v to smer prizadeva že celotno leto 2013 ter si bo še naprej.

V načrtu prestrukturiranja banke, ki ga Evropska komisija presoja z vidika odobrene državne pomoči, se bo Republika Slovenija zavezala, da mora biti dokapitalizacija v letu 2013 zadnja. Zato banka vse sile usmerja v graditev novega poslovnega modela in povečevanje prihodkov banke iz obstoječih in novih tržnih področij ob stalni pozornosti na zniževanje stroškov. Preobrazba banke je dolgoročen proces, ki bo NLB povrnil dobičkonosnost, tržni položaj in ugled, da bodo zadovoljne stranke NLB ponovno okrepile svoje zaupanje v banko.

Korporativno komuniciranje