Jaz in drugi v (post)moderni filozofiji in umetnosti na Besedni postaji

Na Besedni postaji

v torek, 8. aprila 2014, ob 17.00 uri (Modra soba na FF/5. nadstropje):

Valentina Hribar Sorčan, Jaz in drugi v (post)moderni filozofiji in umetnosti: na poti k sodobnosti

(Znanstvena založba FF, Razprave FF, 2013)

Z avtorico se bo o tem, kako je filozofija nekoč razumela pojem jaza in odnos do drugega

(ob naslonitvi na primerjalno in medkulturno filozofijo, zlasti na staroindijsko izročilo)

in kako filozofija danes, skozi različne filozofske discipline (od ontologije, kozmologije, etike do estetike)

razmišlja o jazu in drugem/drugih ter o intersubjektivnosti, pogovarjal prof. dr. Lenart Škof.

Več o knjigi na: http://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/issu_c45d70e0f6701c

Prijazno vabljeni!

Besedne postaje v sodelovanju s slovenskimi založbami in ob podpori Javne agencije za knjigo RS prireja

Knjigarna Filozofske fakultete UL, Aškerčeva 2, Ljubljana, tel. št. : 01/241 11 19, https://knjigarna.ff.uni-lj.si/ .

Tokratno Besedno postajo smo pripravili skupaj z Znanstveno založbo FF.

####
Valentina Hribar Sorčan

Jaz in drugi v (post)moderni filozofiji in umetnosti: na poti k sodobnosti

Monografija Jaz in drugi v (post)moderni filozofiji in umetnosti : na poti k sodobnosti obravnava teorije subjekta oz. jaza v moderni in sodobni filozofiji, predvsem tiste, ki izhajajo ali vsaj upoštevajo odnos do drugega/drugih. Avtorica jih izpostavi z vidika ontologije, etike, filozofske antropologije in estetike (od Kanta, Lippsa in Husserla do Heideggra, Levinasa, Cassirerja in drugih). V filozofiji 20. stoletja preučuje teorije empatije in intersubjektivnosti ter pojasni pomen filozofije jezika za razumevanje človeške misli in govora. O postmodernem toku filozofije zadnjih desetletij razmišlja na podlagi Lyotardove vpeljave postmodernega stanja in odpre pot sodobnejšim razpravam skozi etične zahteve Alaina Badiouja, tudi na področju socialne in politične filozofije, po obuditvi moderne ideje emancipacije.

Drugi del monografije se posveča filozofiji moderne in postmoderne umetnosti. Avtorica raziskuje odnos med starogrško tragedijo kot literarno umetnino in tragičnim občutjem življenja kot filozofskim, ontološkim pojmom, ki ga je novoveška subjektivnost oblikovala postopoma, z vrhuncem v romantični filozofiji in umetnosti. Razmišljanja o povezavah med tragedijo in tragičnim so bila aktualna tudi pozneje, ne le v filozofiji, literaturi in poeziji, ampak tudi, denimo, v (post)modernem abstraktnem slikarstvu, v navezavi na estetiko sublimnega. Vznik abstrakcije, s teoretsko utemeljitvijo pri Worringerju in Kandinskem, je deležen še posebne obravnave. Monografijo zaokroži analiza pojmov modernizma in postmodernizma, s poudarkom na t.i. pisavah jaza in z naslonitvijo na estetiko dotika, kot jo razvija sodobni francoski filozof J.-L. Nancy.