Gabrovec: Nova strategija in novi zakon o športu sta pot za dosego cilja

Dozdajšnji podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in dve desetletji predsednik Judo zveze Slovenije Bogdan Gabrovec v svoji kandidaturi za novega predsednika OKS poudarja, da je prav pot za razvoj in uspehe slovenskega športa strategija, ki jo pripravlja s sodelavci, in tudi novi zakon o športu.

Na prvem javnem soočenju predsedniških kandidatov v okviru STA in DŠNS je Gabrovec ocenil, da stanje v slovenskem športu ni slabo, predvsem na področju vrhunskega športa. Obenem pa je napovedal ukrepe, s katerimi se stanje lahko še izboljša: "Vertikalna povezanost zvez in klubov ter društev je bila nekoliko odmaknjena od potreb realnosti in časa. S sodelavci pripravljamo strategijo razvoja do leta 2023 in verjamem, da z njeno uveljavitvijo in vplivom na državni in lokalni del pri financiranju ter preko novega nacionalnega programa lahko dobimo to, česar nimamo."

V vrhunskem športu uspehe ustvarjajo klubi in zveze. "OKS da zraven tisto, kar je treba," pravi dolgoletni športni funkcionar. Aktualno je vprašanje Vaterpolske zveze Slovenije, ki ji grozi denarna kazen in celo izključitev reprezentanc iz mednarodnih tekmovanj, pa tudi številne finančne težave drugih zvez. "V preteklosti nismo imeli sistema pomoči zvezam in nismo storili dovolj. Tudi nekatere odločitve niso bile prave. Moj program predvideva poseben način sofinanciranja zvez, rizični sklad, s katerim bo OKS lahko nadomestil plačila," in dodaja, da je treba urediti tudi pravno podlago. Njegov program predvideva tudi pomoč športnikom iz socialno šibkejših družin.

Gabrovec poudarja, da je treba spremeniti zdajšnji sistem financiranja športa, a za sistemsko ureditev je treba spremeniti zakone o športu, Fundaciji za šport, davčno zakonodajo za posameznike in podjetja, davek o igrah na srečo, na dodano vrednost in na premoženje. "Bil bi naiven, če bi verjel, da je vse to možno v tem mandatu. Določene rešitve pa se že lahko poiščejo v zakonu o športu, pristojna ministrstva pa morajo spoznati, da šport ne služi le športu, ampak tudi zdravju in ostalemu, kar potegne za sabo."

Za šport mladih v prvi vrsti skrbi lokalna skupnost in tudi Gabrovec priznava, da je njegov tekmec Zoran Janković v Ljubljani na številnih področjih poskrbel za dobro podlago. "Nimamo dobrega modela, saj občine lahko namenijo športu skoraj nič ali le minimalna sredstva. To je treba spremeniti, a to je vezano na zakon o lokalni samoupravi." Sam kratkoročni izziv vidi v pridobivanju sredstev na mednarodnih razpisih, boljšem sodelovanju s tujimi korporacijami, odprtju trga za tuje prireditelje športnih stav. "Nacionalne zveze morajo dojeti tudi, da so uspehi odvisni od strokovnega kadra," je še dejal Gabrovec in izpostavil, da je ta sistem trenutno že dobro urejen, da država že skrbi tudi za zaposlitve posameznih najboljših športnikov, njihovo zavarovanje. "Mi želimo to še razširiti."

Glede trenutne strukture OKS ocenjuje, da je ustrezna. "Ob pravilni razporeditvi teh kadrov se da narediti še več. To bo ena prednostih nalog." Večjo vlogo bi po njegovem mnenju morale odigrati regijske pisarne, pri tem je delno kriva tudi zdajšnja usmeritev, kjer je bila velika pozornost namenjena vrhunskemu športu, delno pa zanemarjena množičnost, kjer je bilo premalo sredstev in kadrov. "V proračunu OKS je kar nekaj rezerv, s katerimi bomo skušali uresničiti spremembe." Gabrovec pravi, da se bo temu lahko posvetil tudi zato, ker bo OKS njegova edina obveznost.

A določene zadeve v športu se že spreminjajo, bolj se vključuje nekdanje vrhunske športnike, o čemer priča tudi to, da so bili vodje odprav na velika tekmovanja v zadnjem obdobju Iztok Čop, Petra Majdič, tudi Andraž Vehovar, prihodnje leto je na vrsti Aljaž Pegan.