O-STA

V Galeriji sodobne umetnosti Celje otvoritev pregledne razstave Narcisa Kantardžića

V Galeriji sodobne umetnosti Celje predstavljamo umetnikov slikarski opus tridesetletnega ustvarjanja, v Likovnem salonu pa umetniško skupino ZVONO (1982-1992), v kateri je Narcis Kantardžić aktivno deloval vseh deset let njenega obstoja.

Celje, 15. december 2014, V Centru sodobnih umetnosti Celje v Galeriji sodobne umetnosti Celje odpiramo v četrtek, 18. decembra 2014 ob 19.00 pregledno razstavo del Narcisa Kantardžića. V Galeriji sodobne umetnosti predstavljamo umetnikov slikarski opus tridesetletnega ustvarjanja, v Likovnem salonu pa umetniško skupino ZVONO (1982-1992), v kateri je Narcis Kantardžić aktivno deloval vseh deset let njenega obstoja. Razstavo, ki bo na ogled do 1. 2. 2015, spremlja tudi katalog, ki bo izšel januarja 2015. Kustostinja razstave, na katero je vstop prost, je Maja Antončič.

V Galeriji sodobne umetnosti predstavljamo umetnikov slikarski opus tridesetletnega ustvarjanja, v Likovnem salonu pa umetniško skupino ZVONO (1982-1992), v kateri je Narcis Kantardžić aktivno deloval vseh deset let njenega obstoja.

Narcis Kantardžić je izšel iz močnih ustvarjalnih krogov Bosne in Hercegovine in je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja aktivno deloval na celotnem področju bivše Jugoslavije. Med zadnjo balkansko vojno se je preselil v Celje, kjer še vedno živi in ustvarja. Umetnost v njegovem ateljeju največkrat ne povezujemo z uličnimi akcijami, razstavami na prostem, s pionirskimi video poskusi, s konceptualnimi performansi, scenografskimi raziskovanji, slikarskimi instalacijami, z ohojevskimi umetniškimi letovanji ali kavarniškim kuratorstvom. Pa vendar vpogled v dokumentacijo njegovega dela in prenekateri umetnikovi spomini govorijo, da je preizkušal vse, kar je bilo v predvojnem času aktualno in na voljo, na drugi strani pa marginalno in inovativno. Skupino Zvono, ki jo v okviru razstave predstavljamo v Likovnem salonu, so s kolegi z akademije ustanovili 2. aprila 1982, tri leta za odprtjem takrat nenavadne kavarne v kombinaciji z galerijo, po kateri so mladi študenti prevzeli ime. Njeni člani: kipar Aleksandar Saša Bukvić, slikarji Sead Čizmić, Biljana Gavranović, Sadko Hadžihasanović, Narcis Kantardžić in kasneje pridruženi fotograf Kemal Hadžić so s samoorganiziranostjo, strastjo do vsakršnega ustvarjanja in delovanja zbudili takratno sarajevsko kulturno in umetniško sceno. Začeli so prirejati ulične razstave, organizirali so razne dogodke, akcije, izvajali performanse, potovali in poskušali ostati umetniki ne oziraje se na to, kakšne so bile ustaljene legitimne poti do tega statusa. S pozicije skupnega delovanja, v veliki meri pa tudi bivanja, so posegali po avandgardnih principih, hkrati pa ob skupinskih projektih individualno še vedno ohranjali vsak svoj umetniški jezik. Zvono so postali in ostali ena ključnih jugoslovanskih umetniških skupin osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Narcis Kantardžić je bil v skupnem delovanju toliko spojen s skupino, ki nikoli ni opustila likovne prakse, kot je bil v svojem slikarstvu individualen. Kmalu po končani likovni akademiji je našel svoj svet v sliki, po kateri se ne glede na družbene, politične in ekonomske okoliščine sprehaja še danes. Kantardžić se je zgodaj odmaknil od modernistične abstrakcije, iskal izzive v krajini, romantičnem in metafizičnem obravnavanju narave ter arhitekture. Sprva ga je zanimala objektnost slike, zato je razširjal njeno površino z okvirji iz različnih materialov. Motivi v daljavo zazrtega človeka in fantazijske vedute so ostali ujeti v belih lesenih in betonskih strukturah. Temačnejšo plat so dobile slike ujete v sivih škatlah pod steklom, kjer se pojavljajo samotni stolpi in tovarne. Izstop iz slike je Kantardžić nadgradil z instalacijo in dodajanjem glinenih skulptur stolpa. Vrhunec je dosegel s performativnim trenutkom - zažigom stolpa na veliki razstavi Jugoslovenska dokumenta v Sarajevu leta 1989. Od devetdesetih let dalje je umetnik večal format platna, poenostavil okvirje, njegove krajine pa so postale bolj virtuozne in preciznejše. Postapokaliptični sublimni prostori z močnimi referencami na obdobje romantike, pa tudi na slikarsko veščino renesančnih mojstrov, ohranja konsistentno linijo njegove slikarske prakse. Od sredine devetdesetih let do danes je v njegovih slikah osrednji motiv stolp, pa naj bo to monumentalna trdnjava, pravljični turn, precizno oblikovan babilonski stolp ali goreč tovarniški kompleks. Sliko Narcisa Kantardžića lahko dojamemo kot "klasično", sodobno in hkrati brezčasno. Neopredeljene širne pokrajine, simbolni ostanki civilizacije, arhitektura, ki je preživela človeka, osamitev človeške figure, sublimno občutje narave, metafizični prostori, apokaliptični trenutki uničenja ali tišine ter njihova likovna obravnava dajejo slikam usmeritev, omejitev, hkrati pa skrivnostno brezčasnost, kjer estetska nota ne prevlada nad sporočilnostjo in občutenjem videnega.

Razstava je razkritje dveh zgodovin, umetniškega delovanja, ki pomeni narediti in živeti. S tem pa tudi tiste sedanjosti, ki ob razkritju Kantardžićeve umetniške osebnosti še zmeraj odseva nekaj, kar v tihem ponavljajočem ritmu ostaja skrivnost.

BIOGRAFIJA

Narcis Kantardžić se je rodil leta 1958 v Derventi, diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu leta 1982 pri profesorju Miloradu Čoroviću in istega leta s štirimi drugimi diplomanti ustanovil skupino Zvono, ki je uspešno delovala do leta 1992. Konec osemdesetih je postal asistent pri profesorju Ratku Laliću in vpisal podiplomski študij slikarstva in restavratorstva. Leta 1992 je prvič prišel v Celje, od leta 1994 pa tu živi. Razstavljal je v skoraj vseh ključnih galerijah in na preglednih razstavah sodobne umetnosti v bivši Jugoslaviji. Predstavljal se je v mnogih razstaviščih po Sloveniji, pa tudi v Londonu, Budimpešti, Raveni in Trstu. Redno se je udeleževal slikarskih in kiparskih kolonij ter prejel številne slovenske nagrade za slikarsko ustvarjanje. V prvem desetletju se je poleg slikarstva in kiparstva ukvarjal z videom, instalacijo, scenografijo in performansom, zadnja leta pa je predan slikanju in grafiki. Kantardžić je že več kot deset deset let pomemben člen celjske umetniške scene. Pedagoško delo, ki ga je v slikarski šoli in na akademiji v Sarajevu opravljal že konec osemdesetih let, sedaj nadaljuje v novonastali šoli risanja in slikanja nedaleč od njegovega ateljeja, v umetniški četrti med Gosposko ulico in Na Okopih.

V priponki prilagamo tudi fotomaterial in tekst o razstavi

Več info: Maja Antončič, kustosinja razstave, maja.antoncic@celje.si, 03 42 65 160

Jerneja Kolar

Referentka za stike z javnostmi in promocijo

Krekov trg 3

3000 Celje

Slovenija

t: ++386 3 428 79 41

f: ++386 3 428 79 31

GSM: ++386 51 681 997

novice.zavodceleia@celje.si

www.celeia.info

NARCIS KANTARDŽIĆ

Pregledna razstava

18. 12. 2014 - 1. 2. 2015

Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon

V Galeriji sodobne umetnosti predstavljamo umetnikov slikarski opus tridesetletnega ustvarjanja, v Likovnem salonu pa umetniško skupino ZVONO (1982-1992), v kateri je Narcis Kantardžić aktivno deloval vseh deset let njenega obstoja.

Narcis Kantardžić je izšel iz močnih ustvarjalnih krogov Bosne in Hercegovine in je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja aktivno deloval na celotnem področju bivše Jugoslavije. Med zadnjo balkansko vojno se je preselil v Celje, kjer še vedno živi in ustvarja. Umetnost v njegovem ateljeju največkrat ne povezujemo z uličnimi akcijami, razstavami na prostem, s pionirskimi video poskusi, s konceptualnimi performansi, scenografskimi raziskovanji, slikarskimi instalacijami, z ohojevskimi umetniškimi letovanji ali kavarniškim kuratorstvom. Pa vendar vpogled v dokumentacijo njegovega dela in prenekateri umetnikovi spomini govorijo, da je preizkušal vse, kar je bilo v predvojnem času aktualno in na voljo, na drugi strani pa marginalno in inovativno. Skupino Zvono, ki jo v okviru razstave predstavljamo v Likovnem salonu, so s kolegi z akademije ustanovili 2. aprila 1982, tri leta za odprtjem takrat nenavadne kavarne v kombinaciji z galerijo, po kateri so mladi študenti prevzeli ime. Njeni člani: kipar Aleksandar Saša Bukvić, slikarji Sead Čizmić, Biljana Gavranović, Sadko Hadžihasanović, Narcis Kantardžić in kasneje pridruženi fotograf Kemal Hadžić so s samoorganiziranostjo, strastjo do vsakršnega ustvarjanja in delovanja zbudili takratno sarajevsko kulturno in umetniško sceno. Začeli so prirejati ulične razstave, organizirali so razne dogodke, akcije, izvajali performanse, potovali in poskušali ostati umetniki ne oziraje se na to, kakšne so bile ustaljene legitimne poti do tega statusa. S pozicije skupnega delovanja, v veliki meri pa tudi bivanja, so posegali po avandgardnih principih, hkrati pa ob skupinskih projektih individualno še vedno ohranjali vsak svoj umetniški jezik. Zvono so postali in ostali ena ključnih jugoslovanskih umetniških skupin osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Narcis Kantardžić je bil v skupnem delovanju toliko spojen s skupino, ki nikoli ni opustila likovne prakse, kot je bil v svojem slikarstvu individualen. Kmalu po končani likovni akademiji je našel svoj svet v sliki, po kateri se ne glede na družbene, politične in ekonomske okoliščine sprehaja še danes. Kantardžić se je zgodaj odmaknil od modernistične abstrakcije, iskal izzive v krajini, romantičnem in metafizičnem obravnavanju narave ter arhitekture. Sprva ga je zanimala objektnost slike, zato je razširjal njeno površino z okvirji iz različnih materialov. Motivi v daljavo zazrtega človeka in fantazijske vedute so ostali ujeti v belih lesenih in betonskih strukturah. Temačnejšo plat so dobile slike ujete v sivih škatlah pod steklom, kjer se pojavljajo samotni stolpi in tovarne. Izstop iz slike je Kantardžić nadgradil z instalacijo in dodajanjem glinenih skulptur stolpa. Vrhunec je dosegel s performativnim trenutkom - zažigom stolpa na veliki razstavi Jugoslovenska dokumenta v Sarajevu leta 1989. Od devetdesetih let dalje je umetnik večal format platna, poenostavil okvirje, njegove krajine pa so postale bolj virtuozne in preciznejše. Postapokaliptični sublimni prostori z močnimi referencami na obdobje romantike, pa tudi na slikarsko veščino renesančnih mojstrov, ohranja konsistentno linijo njegove slikarske prakse. Od sredine devetdesetih let do danes je v njegovih slikah osrednji motiv stolp, pa naj bo to monumentalna trdnjava, pravljični turn, precizno oblikovan babilonski stolp ali goreč tovarniški kompleks. Sliko Narcisa Kantardžića lahko dojamemo kot "klasično", sodobno in hkrati brezčasno. Neopredeljene širne pokrajine, simbolni ostanki civilizacije, arhitektura, ki je preživela človeka, osamitev človeške figure, sublimno občutje narave, metafizični prostori, apokaliptični trenutki uničenja ali tišine ter njihova likovna obravnava dajejo slikam usmeritev, omejitev, hkrati pa skrivnostno brezčasnost, kjer estetska nota ne prevlada nad sporočilnostjo in občutenjem videnega.

Razstava je razkritje dveh zgodovin, umetniškega delovanja, ki pomeni narediti in živeti. S tem pa tudi tiste sedanjosti, ki ob razkritju Kantardžićeve umetniške osebnosti še zmeraj odseva nekaj, kar v tihem ponavljajočem ritmu ostaja skrivnost.

BIOGRAFIJA

Narcis Kantardžić se je rodil leta 1958 v Derventi, diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu leta 1982 pri profesorju Miloradu Čoroviću in istega leta s štirimi drugimi diplomanti ustanovil skupino Zvono, ki je uspešno delovala do leta 1992. Konec osemdesetih je postal asistent pri profesorju Ratku Laliću in vpisal podiplomski študij slikarstva in restavratorstva. Leta 1992 je prvič prišel v Celje, od leta 1994 pa tu živi. Razstavljal je v skoraj vseh ključnih galerijah in na preglednih razstavah sodobne umetnosti v bivši Jugoslaviji. Predstavljal se je v mnogih razstaviščih po Sloveniji, pa tudi v Londonu, Budimpešti, Raveni in Trstu. Redno se je udeleževal slikarskih in kiparskih kolonij ter prejel številne slovenske nagrade za slikarsko ustvarjanje. V prvem desetletju se je poleg slikarstva in kiparstva ukvarjal z videom, instalacijo, scenografijo in performansom, zadnja leta pa je predan slikanju in grafiki. Kantardžić je že več kot deset deset let pomemben člen celjske umetniške scene. Pedagoško delo, ki ga je v slikarski šoli in na akademiji v Sarajevu opravljal že konec osemdesetih let, sedaj nadaljuje v novonastali šoli risanja in slikanja nedaleč od njegovega ateljeja, v umetniški četrti med Gosposko ulico in Na Okopih.

Kustosinja razstave: Maja Antončič

Razstavo spremlja katalog NARCIS KANTARDŽIĆ, ki bo izšel v januarju 2015.

Razstavo in katalog je podprla:

Zahvala: Robin Bolić, Saša Bukvić, Jure Cvitan, Tomaž Črnej, Niđejm Djukić, Vili Einspieler, Marjan Furlan, Anton Jošt, Izidor Krivec, Kristina Ljevak, Andrej Pavlič, Iztok Pikl, Nevenka Šivavec, Stanislav Veniger, Marko Založnik, Jožef Žgank

Umjetnička galerija Bosne i Hercegovine, Galerija Škuc, Ljubljana, SCCA - Ljubljana

ZAVOD CELEIA CELJE

Center sodobnih umetnosti

Galerija sodobnih umetnosti

Trg celjskih knezov 8, 3000 Celje

T: + 386 (0) 42 65 156; + 386 (0) 42 65 160

http://www.celeia.info

centersodobnihumetnosti@celje.si