Kako goljufati z davčno blagajno?

Tudi če na prvi pogled kaže, da se z davčno blagajno ne da goljufati, vedno obstaja možnost prevar. Vsak poskus goljufije davčnega sistema se prej ali slej odkrije, zato naj bo to jasno že na začetku. Prevara davčnega sistema je kazniva in kršitelj je skladno z zakonom tudi kaznovan.

Naj vam naštejemo nekaj primerov:

Pravilen račun s predhodno odobrenega računa

Prvi primer prevare prikazuje programske nedorečenosti. Davčno potrjevanje računov nekaj časa ustrezno deluje in poteka brez motenj. Vse enkratne identifikacijske oznake računov (EOR) se shranjujejo v posebno podatkovno bazo, iz katere v nekem trenutku naključno izberejo EOR že obstoječega pravilnega računa in EOR dodelijo na ponarejene račune.. Program za davčne blagajne ne more več komunicirati s strežnikom Finančne uprave, lahko pa še napre izpisuje navidez prave račune.

Kupec lahko plača za storitev in prejme račun, s pravilnim zneskom in napačnim EOR

Digitalni podpis tako postane neuporaben, ker je ta prevara usmerjena na potrošnika. Finančna uprava ne zazna ponarejenega računa in nima razlogov za sum, da je število računov manjše ali da sploh prihajajo. Tudi kupec nima razlogov za sum o pravilnosti računa, saj ga lahko preveri preko Finančne uprave in dobi potrdilo, da je vse regularno. Ta EOR je že šel skozi sistem, kar pomeni da je na računu EOR predhodno odobrenenega računa.

Uporaba enega računa več kot enkrat

To gre lahko tako daleč, da se ponarejeni EOR lahko ujemajo z dejanskim prometom. Možno je narediti aplikacijo, ki EOR številke pridruži podobnim računom, ki so skupne na neki poslovni lokaciji. Najbolj črn scenarij bi bil, da se razvije sistem zasebnih omrežij davčnih blagajn in se znotraj lastnih strežnikov razmenjuje odobrene EOR z enakimi zneski in datumi in se s tem načinom oteži preverjanje računov.

To pomeni, da bi račun enega zavezanca končal pri drugem in obratno. Vsi skupaj pa bi plačevali osebi, ki bi takšno stanje omogočala. Pomembno je poudariti, da to spada v domeno kriminalnih dejavnosti. Naj damo samo primer v gostinstvu, kadar gost ne vzame svojega računa. Tak račun se lahko pospravi v predal in znova predloži gostu, ki je naročil enako stvar. Tak račun je na prvi pogled pravilen in če je cena prava, bo malo ljudi opazilo, da čas in datum morda nista in da gre za kršitev. To je dokaz, da ste dejansko na mizo dobili že izdan račun nekoga drugega. Velik del krivde za take nepravilnosti nosijo potrošniki sami s tem, ko računa ne vzamejo. Zato so kazni predvidene tudi za kupce, ki ne bodo vzeli računov.

Storno računa

Na podlagi izkušenj z davčnimi blagajnami na Hrvaškem so kolegi povedali naslednje izkušnje s stornacijo računa.

Davčna uprava je postala pozorna na restavracijo, v kateri so cel teden vsak dan stornirali račun dve uri pred zaključkom dneva. Na podlagi osebne identfikacijske številke so dacarji ugotovili, da ima na računu 10 milijonov EUR, tako da so ga tudi inšpektorji hitro obiskali.

V neki drugi restavraciji na Hrvaškem so dnevno stornirali tudi do 90% računov v vrednosti do 4000 EUR, medtem ko je bil dnevni dobiček nekaj tisoč EUR, na bančnem računu pa ogromne vsote denarja, ki jih je moral lastnik pojasniti.

Uspešnost davčnega potrjevanja računov

Ali bo sistem davčnega potrjevanja računov uspešen, je bolj odvisno od kupcev kot od ponudnikov blaga in storitev, predvsem od tega koliko kupcev bo dopuščalo goljufije. Kupci se morajo dobro zavedati, da tisti, ki ne izdajajo računov ne goljufajo državo, ampak goljufajo njih same. Davki, ki se na ta način ne zberejo, bodo na drug način, tudi z uvedbo novih naloženi na pleča državljanov.