Sram te bodi! je naslov mednarodne skupinske razstave, ki bo od prihodnjega četrtka naprej na ogled v celjskih likovnih razstaviščih

Številni domači in tuji umetniki bodo dela predstavili v Galeriji sodobne umetnosti, Likovnem salonu in Špitalski kapeli

Celje, 20. november 2015, Zavod Celeia Celje - Center sodobnih umetnosti Celje vabi na odprtje in vodstvo po razstavi Sram te bodi! v četrtek, 26. 11. 2015 ob 18.00 v Galerijo sodobne umetnosti Celje. Po razstavi vas bodo vodili sodelujoči umetniki in kustosinja razstave, Maja Hodošček.
Sodelujoči umetniki: Libia Castro & Ólafur Ólafsson, Matej Čepin, Robert Hutinski, Staš Kleindeinst, Aino-Marjatta Mäki in Jaakko Karhunen, Ana Nedeljković in Nikola Majdak jr., Luiza Margan, Paula Muhr, Pleurad Xhafa, Adrian Paci, Ana Pečar in Oliver Ressler, Vahida Ramujkić (skupaj z: Aviv Kruglanski, Dejan Došljak), Zgodovinski arhiv Celje, Dalibor Bori Zupančič. Razstava, ki sta jo podprla Mestna občina Celje in Ministrstvo za kulturo RS bo v Galeriji sodobne umetnosti, Likovnem salonu in Špitalski kapeli na ogled do 17. 1. 2015. Več o razstavi v priponki!

Sram te bodi! je štiriletni interdisciplinarni projekt, ki sta ga idejno in programsko zasnovali kulturni instituciji Zavod Celeia Celje - Center sodobnih umetnosti in Galerija Miroslav Kraljević, Zagreb. Projekt deluje kot umetniška in teoretična platforma, osredotočena na analizo afekta sramu. V okviru projekta se je poleg predavanj in predstavitev v obdobju 2013/2015 izvajal rezidenčni program.

Izhodiščna hipoteza projekta Sram te bodi! temelji na predpostavki, da je čutenje sramu simptom, ki razkriva različne pojavne oblike socialne neenakosti, saj je v svojem temelju družbeno pogojeni afekt. Pri snovanju razstave smo se usmerili v polje ekonomije in njene delitve dela, ker je ta bistvena proizvajalka družbenosti (skozi delo vstopamo v odnose in si oblikujemo raznovrstne družbene vezi). Zaskrbljujoče je, da se v sodobnem času uveljavlja singularna oblika ekonomije, ki temelji na množičnem izkoriščanju delovne sile, kaže pa se kot edina možna družbena realnost, ki se ji je potrebno prilagoditi. Upravljanje družbe s stališča interesov ekonomije, novi produkcijski procesi in spremenjene oblike dela pomembno vplivajo na socialne relacije ter oblikujejo nove subjektivitete in raznovrstne družbene razrede. V okviru projekta nas je predvsem zanimalo, v kakšnih delovnih pogojih se znotraj stanja, kjer se neoliberalizem kaže kot temeljni diskurz, pojavlja afekt sramu in kakšne odnose razkriva. Pri tem smo upoštevali miselnost neoliberalne ideologije, ki širi zavest, da je ekonomski in družbeni uspeh odvisen od lastnih sposobnosti delovanja na trgu dela in da je posameznik sam odgovoren za svoj družbeni položaj. Nezmožnost doseganja ekonomske neodvisnosti se pogosto doživlja kot osebno krivdo in sramoto.

Razstava skozi umetniška dela dekonstruira ideološko idejo o posameznikovi lastni krivdi glede družbenega položaja, ki ga zaseda v obstoječi strukturi delitve dela. Opozarja na sistemsko nasilje, ki posamezniku ne ponuja nikakršne ali zgolj minimalno socialno varnost, od njega pa zahteva vedno bolj nemogoče načine dela, s katerimi temeljno vpliva na zniževanje kvalitete življenja.

NAPOVEDUJEMO:

Dogodki ob razstavi:
Likovni salon, četrtek, 17. december ob 17. uri
DELAVNICA O SRAMU
Vodi Tomaž Flajs, gestalt psihoterapevt
Delavnica temelji na načelih izkustvenega učenja, kar pomeni, da bo potekala na način prepletanja izkustvenih vaj, diskusije in krajših predavateljskih vložkov. Osnovni cilj delavnice je prepoznavanje sramu in njegovega pomena v vsakdanjem življenju ter spoznavanje 'orodij' za njegovo premagovanje.
Delavnica je brezplačna.
Prijave in informacije: maja.hodoscek@celje.si, 051 681 994

Galerija sodobne umetnosti, sobota, 16. januar ob 11. uri
SEMINAR
Sodelujejo: Nika Autor (umetnica), Chiara Bonfiglioli (teoretičarka), Jaakko Karhunen (umetnik), dr. Primož Krašovec (sociolog), Oliver Ressler (umetnik), Andrej Šprah (filmski teoretik).


V priponki tudi fotomaterial:

Libia Castro & Ólafur Ólafsson, The Lobbyists, video, 2009

Več: Maja Hodošček, kustosinja razstave: maja.hodoscek@celje.si, 03 42 65 162