Skladatelji in njihovi vzorniki - Dubravko Detoni, drugi koncert cikla Pogled nazaj pogled naprej
Spoštovani,
vljudno vabljeni na drugi koncert cikla Pogled nazaj - pogled naprej,
ki bo 29. januarja ob 19.30 v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji.
Orkester Slovenske filharmonije
Mladen Tarbuk, dirigent
Danijel Detoni, klavir
spored:
Andrzej Panufnik: Uspavanka
Dubravko Detoni: 70 odgovorov; Musica Danieliana; Metamorfoze
Witold Lutosławski: Beneške igre
Dubravko Detoni danes sodi med najbolj izstopajoče in uveljavljene hrvaške skladatelje svoje generacije, pri čemer njegovo ustvarjanje zaznamujeta predvsem slogovna širina in razgledanost, ki sega tudi onkraj glasbe - Detoni tako ni samo skladatelj, temveč tudi avtor pomembnih knjižnih izdaj, predvsem poezije.
Detonijeva glasbena študijska pot je kozmopolitsko vpeta v najrazličnejše vplive in idejne svetove, ki sodijo od tradicionalnega Šuleka prek evropskega zmernega modernizma Lutosławskega, postserialnih vzpodbud Ligetija do premislekov Cagea, ki se mnogokdaj nagibajo proti avantgardnemu in so v mnogočem določeni z vzhodnjaško logiko.
Preobrazbe iz leta 1963 sodijo med skladateljeva zgodnja dela, napisana v času študija, še pred obiskom Varšave. Zato ni čudno, da v skladbi še odločno odmeva tradicija.
Slogovno precej drugače je zasnovano delo Musica Danieliana, ki ga je skladatelj leta 1998 napisal za svojega sina, pianista Danijela, po naročilu Zagrebške filharmonije. Že sam zapis dela z značilnimi mesti izdaja vplive poljske šole.
V dialog s tradicijo, preteklostjo in sodobnost stopa tudi Detonijevo delo 70 odgovorov, ki ga je skladatelj napisal ob svoji 70-letnici.
Življenjska in s tem tudi umetniška usoda je poljskega skladatelja Andrzeja Panufnika (1914-1991) vodila preko mnogih težkih preizkušenj. Tik prek nemško invazijo na Poljsko se je vrnil v domovino, kjer je med vojno deloval v pianističnem duu skupaj z Witoldom Lutosławskim, s katerim sta nastopala v kavarnah in na raznih podzemnih prireditvah. Med vojno so bila njegova predvojna dela uničena, zato jih je bil po vojni prisiljen deloma rekonstruirati. Uspavanko za 29 godal in dve harfi je napisal leta 1947, torej v povojnem času, ki mu je prineslo največ uspehov.
Svoja prva dela je Witold Lutosławski zasnoval pod močnim vplivom folklorističnih idej B. Bartóka, najpomembnejši prelom pa je 1960. prineslo skladateljevo poslušanje Koncerta za klavir in orkester Johna Cagea, pri katerem je ugotovil , da ni nujno, da svojo kompozicijo pričenja pri detajlih, iz katerih potem gradi celoto, temveč da lahko nasprotno začne pri kaosu, ki ga postopoma urejuje.
Beneške igre (Jeux vénitiens), je Lutosławski napisal leta 1961. Sam skladatelj je o svoji tehniki povedal: "Naključje igra v moji glasbi le omejeno vlogo in njegov namen je razgibanje časovnega odnosa med toni [...]. Znotraj naključnega odseka pa so lahko tonske višine strogo fiksirane."
Izvedbo koncerta smo tokrat prepustili uveljavljenemu hrvaškemu dirigentu Mladenu Tarbuku in mednarodno priznanemu pianistu Danijelu Detoniju. Po koncertu pa bo sledilo druženje s skladateljem Dubravkom Detonijem, ki ga bo vodila muzikologinja in docentka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Katarina Bogunović Hočevar.
Vljudno vabljeni!
Slovenska filharmonija, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana, T + 386 1 24 10 800
Nakup vstopnic: pri blagajni Slovenske filharmonije med delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred prireditvijo
Spletna prodaja: filharmonija.kupikarto.si