Evangelij glasbe, Boga in življenja

Spoštovani,

vljudno vabljeni na sedmi koncert Vokalnega abonmaja Slovenske filharmonije, ki bo

10. aprila 2016 ob 19. 30 uri v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji.

Vabimo vas tudi na pogovor o sporedu, skladateljih in izvajalcih, ki bo uro pred koncertom, torej ob 18.30 v Dvorani Slavka Osterca.

Zbor Slovenske filharmonije
Gary Graden, dirigent
Graden/Agnas/Zetterberg trio

Spored:

Francis Poulenc: Figure Humaine / Človeška podoba

Priredbe ameriških duhovnih pesmi:
City called heaven / Nebeško mesto
Fix me Jesus / Jezus, utrdi me
Balm in Gilead / Balzam iz Gileada

As I went down in the river to pray / Šel sem k reki molit
Roads / Poti
Go tell it on the mountain / Povejte na gori
Walk in the Light / Hodite v Luči
Ride on King Jesus / Jezdite za kralja Jezusa

Pretežni del sedmega koncerta Vokalnega abonmaja bo posvečen glasbi, o kateri je letos preminuli B. B. King rekel: "Imel sem navado sesti na vogal v mojem domačem kraju Indianoli, Mississipi, in igrati. Ponavadi sem začel z gospelom."

Gospel je pri nas v zadnjih generacijah priljubljen predvsem zaradi delovanja sijajnega New Swing Kvarteta. Sicer pa je zelo široka glasbena smer, ki je vezana na osebno doživljanje Boga v okviru ameriških protestantskih cerkva tako črnskega kot belskega prebivalstva. Kot oblika cerkvene glasbe se je pojavil po letu 1850, sredi 20. stoletja pa je postal poseben žanr popularne glasbe, ki se vsaj v miljeju črnskih verskih skupnosti brez vidne meje vedno znova prepleta z duhovnim. O tem je znameniti jazzovski, bluesovski in klasični trobentač Wynton Marsalis - kdo ne pozna njegovih baročnih duetov s sopranistko Kathleen Battle, npr. Scarlattijevega Si suoni la tromba - zapisal: "Blues preveva vso ameriško glasbo. Je v jazzu, countryju in gospelu."

Gospel ima tako črnske kot belske korenine. Med črnskimi viri so duhovne pesmi, ki so jih zložili sužnji med druženji "po božji službi" na začetku 19. stoletja, "pesmi žalosti" s sredine taistega stoletja in hvalnice iz obdobja osvoboditve črnskega prebivalstva izpod suženjstva v drugi tretjini 19. stoletja. Belski viri črpajo iz protestantske ljudske pobožnosti, oboji pa so zaznamovani s posebnostmi glasbe (danes politično korektno imenovanih) afriških Američanov, denimo s sinkopiranim ritmom, ki je tako sčasoma postal del belskega glasbenega kanona.

Danes je gospel tako bogoslužna glasba v domala nepreštevnem mnoštvu ameriških cerkva protestantske duhovne dediščine, v katerih so ga od leta 1910 izvajali pretežno moški kvarteti (nato nastopijo sestavi, kot je bil npr. Pace Jubilee Singers, in šele nazadnje - od tridesetih let 20. stoletja - zbori), kot tudi integralna zvrst zborovskega petja v klasičnem muziciranju. Pa seveda popularne glasbe. Eno od skladb na tem sporedu - Fix me, Jesus - v predelavi izvaja tudi zvezdnica Queen Latifah.

Z Zborom Slovenske filharmonije bo tokrat prvič sodeloval švedski dirigent Gary Graden, ki ga slovenski ljubitelji vokalne glasbe poznajo tudi zaradi sodelovanja na mojstrskih tečajih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Glasbene matice Ljubljana.

Slovenska filharmonija,
Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana,
T + 386 1 24 10 800
E info@filharmonija.si

Nakup vstopnic: pri blagajni Slovenske filharmonije med delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure, ter uro pred prireditvijo

Spletna prodaja: http://filharmonija.kupikarto.si/dogodek.php?&dogId=393&page=1