O-STA

13. Statistično posvetovanje v Radencih: Statistika kot orodje in vir za kreiranje znanja uporabnikov

Tehnični in organizacijski podatki

Posvetovanja se je udeležilo 190 udeležencev, od tega 22 iz tujine, in sicer iz Avstralije, Avstrije, Češke, Finske, Hrvaške, Irana, Italije, Romunije, Srbije in Črne gore, Turčije in Velike Britanije in ter iz Eurostata (Statističnega urada Evropskih skupnosti).

Ob prihodu so udeleženci dobili zbornik v knjižni in elektronski obliki (CD-ROM). Zbornik vsebuje 62 referatov s povzetki v slovenskem in angleškem jeziku, udeleženci pa so na posvetovanju prejeli še 7 separatov. Gradivo je bilo pred posvetovanjem objavljeno na spletnih straneh Statističnega urada RS.

Udeleženci so delali v naslednjih petih sekcijah:

Razvoj nacionalnih računov kot podpore za vodenje ekonomske politike

Izobraževanje uporabnikov

Staranje prebivalstva in vpliv na obseg socialnih pravic prebivalstva

Razvojni dosežki

Spremljanje razvoja na podlagi statističnih kazalnikov.

Vzporedno s sekcijami so potekale štiri okrogle mize:

Statistična diseminacija na internetu

Internet kot nestrukturiran vir informacij za potrebe državne statistike

Kompromis med statistično zaupnostjo in izkazovanjem podatkov

E-uprava in statistika.

Organizirane so bile tudi naslednje predstavitve:

ECHI - zdravstveni kazalniki za Evropsko skupnost; okvir za spremljanje javnih zdravstvenih zadev v razširjeni Evropski uniji

Spletna stran Statističnega urada RS

Intrastat.

Poleg tega so bili v preddverju predstavljeni: SI-STAT BAZE; uporaba in priprava tabel v PC-Axis formatu na spletnih straneh SURS-a; Banka statističnih podatkov (SURS); Dotiskanje, zajem in obdelava podatkov baz (CETIS); Celovite informacije za prave poslovne odločitve (GZS) ter predstavitev dejavnosti UMAR-ja.

Posvetovanja so se, kot vsako leto, poleg uradnih statistikov udeležile tudi različne skupine uporabnikov iz ministrstev, javnih zavodov, nekaterih podjetij in drugih institucij ter sodelavcev z znanstvenoraziskovalnega področja. Prav pisana sestava udeležencev, ki je že tradicionalna na statističnih dnevih, je prispevala k izmenjavi bogastva znanja in idej ter vzpostavljanju novih delovnih in socialnih stikov doma in mednarodno.

Posvetovanje je potekalo v slovenskem in angleškem jeziku.

Ugotovitve in priporočila

0. Uvodna izhodišča posvetovanja

Uvodni govorniki, povabljeni predavatelji in udeleženci posvetovanja so v uvodnem delu predstavili nekaj izhodišč, na katerih je potekalo delo. Čez celotno posvetovanje sta se prepletali dve glavni temi: naloge, povezane s polnopravnim članstvom Slovenije in drugih držav pristopnic v EU, ter osnovna tema posvetovanja, povezana z izobraževanjem uporabnikov in uvajanjem kakovosti v delo statističnih uradov nasploh. V okviru uvajanja kakovosti, ki je podprta s možnostmi IKT, sta bili obravnavani predvsem možnost uporabe interneta kot orodja za diseminacijo podatkov na eni strani in kot potencialnega vira nestrukturiranih podatkov na drugi strani, pa tudi problematika spremljanja kakovosti statističnih proizvodov in procesov ter problem ravnovesja med statistično zaupnostjo in izkazovanjem podatkov.

1. Povezovanje in prednostne naloge statističnih uradov, nacionalnih bank, ministrstev za finance in drugih institucij na področju makroekonomskih, finančnih in monetarnih statistik

S polnopravnim članstvom Slovenije v EU se zaostrujejo nekatere zahteve na tem področju. Udeleženci posvetovanja so sprejeli nekatere smernice za uspešno delo na tem področju.

Dobre prakse najbolj razvitih statističnih uradov kažejo, da je nujno usklajeno delovanje vseh institucij, ki sodelujejo pri pripravi nacionalnih računov. Glede na akcijski načrt EMU morajo vse institucije pospešiti delo pri uvajanju ESA 95, posebej glede rokov pošiljanja podatkov in razvoja finančne statistike (kratkoročne finančne statistike, statistike EDP in statistike finančnih računov).

Zahtevam načrta EMU aktivnosti je potrebno slediti tudi na področju statistike delovne sile, cenovne statistike, gradbene statistike itd. Za izboljšanje kakovosti statistik nacionalnih računov morajo pristojne institucije razviti medsebojno usklajevanje tistih podatkov, ki se zajemajo pri različnih izvajalcih statistike tako, da se na dolgi rok zagotovi izboljšanje kakovosti zajemanja podatkov, zmanjšanje napak pri poročanju, manjša obremenjenost poročevalcev in v končni fazi večja konsistentnost makroekonomskih statistik, Posebno skrb je treba nameniti sektorizaciji in pri tem dosledno upoštevati merila ESA 95, posebej pri opredelitvi sektorja države.

2. Statistična in informacijska pismenost, šolski sistem ter stalno izobraževanje

uporabnikov, producentov in dajalcev podatkov

Statistična pismenost uporabnikov je potrebna za pravilno uporabo podatkov. Nove tehnologije omogočajo ogromno količino dosegljivih informacij in povečujejo možnosti uporabnikov za dobro odločanje. Za zagotavljanje kakovosti uporabe teh informacij, med katere spadajo tudi statistični podatki, je potrebna ustrezna izobrazba na vseh ravneh: tako pri producentih podatkov, uporabnikih in dajalcih podatkov. Še posebej je pomembna ustrezna komunikacija med statistiki in uporabniki.

Izobraževanje je v tehnološki in informacijski družbi izjemnega pomena. Potrebno ga je prilagoditi za različne segmente uporabnikov. Posvetovanje je odprlo vprašanje vgrajevanja minimalnih standardov informacijske pismenosti v izobraževalni sistem. Prav tako pa so udeleženci posvetovanja razpravljali o možnostih za povečevanje statistične in informacijske pismenosti z vseživljenjskim izobraževanjem. Predstavitve in razprava je pokazala, da je potrebno za vsako skupino uporabnikov prilagoditi napore za dvig statistične pismenosti. Akterji dvigovanja statistične pismenosti so poleg izobraževalnih ustanov tudi statistična društva, sami kvalificirani uporabniki in statistični uradi. Pomembna je tudi izmenjava dobrih praks.

3. Staranje prebivalstva in vpliv na obseg socialnih pravic prebivalstva

Staranje prebivalstva v Sloveniji je proces, ki se mu ne bo mogoče izogniti. Projekcije prebivalstva Slovenije 2001-2036 po varianti naravne rasti in po varianti celotnih projekcij kažejo hitro napredovanje staranja prebivalstva. Po vseh variantah bo leta 2036 v Sloveniji več kot 23 % starih 65 in več let. Migracije bodo spremenile starostne razmere le v manjši meri.

Z že začetimi reformami bo moč relativno lažje obvladati stroške pokojninskega in invalidskega zavarovanja, mnogo teže pa bo s stroški zdravstvenega varstva, ki se s starostjo višajo.

Nizka rodnost je ključni dejavnik pospešenega staranja prebivalstva Slovenije. Regionalno-geografska analiza je pokazala, da rezervoarjev mladega prebivalstva v Sloveniji praktično ni več. Obenem je analiza pokazala, da fenomena rodnostnega vedenja ne moremo razložiti zgolj z ekonomskimi dejavniki. V ospredju ukrepov demografske politike bi moral biti človek kot posameznik in njegov način funkcioniranja.

Generacijski računi, kot metoda dopolnjevanja informacij osnovnih fiskalnih kazalnikov, so pokazali, da medčasovno proračunsko ravnotežje ni zagotovljeno in da so razlogi za alarmantno stanje v prvi vrsti demografski. Z odlašanjem ukrepov bi se drastičnost potrebnih sprememb hitro povečevala.

Udeleženci posvetovanja so ugotovili, da je zaradi nujnih, potrebnih sprememb in reform oblikovalcem politik potrebno zagotoviti dobre podatkovne osnove. Za boljše analize bo potrebno povezovanje individualnih značilnosti posameznikov z značilnostmi širšega okolja, v katerem posamezniki živijo. Mednarodne raziskave, v katere se želimo raziskovalci vključiti, to že omogočajo. To pa predpostavlja povečevanje zahtev po mikropodatkih za raziskovalne namene in dolge časovne serije.

4. Razvojni dosežki

Predstavljene so bile številne novosti in aktualna vprašanja na različnih statističnih področjih. V nadaljevanju nekatera področja podrobneje obravnavamo.

4.1. Kakovost

Vprašanje kakovosti statističnih podatkov in kakovosti dela institucij - producentov statistike je postalo posebej aktualno v zadnjem desetletju, k čemur so med drugim prispevali naraščajoči obseg produkcije statističnih podatkov, vse večja dostopnost in razpoložljivost, enostavnost obdelave ter vedno nove zahteve in pričakovanja uporabnikov na nacionalni in mednarodni ravni.

Rezultati razvojnega dela nekaterih uglednih statističnih uradov in mednarodnih ustanov, posebej še Eurostata s pripravo Standardnega poročila kakovosti, nedvomno izpostavljajo kompleksnost kakovosti statističnega proizvoda, ki se ne omejuje zgolj na točnost kot najbolj uveljavljeno dimenzijo kakovosti, pač pa jo določa vrsta drugih elementov. Spremljanje kakovosti končnega proizvoda statistike pa je le en vidik spremljanja kakovosti, saj je za celovito obravnavo kakovosti potrebno spremljati tudi druge značilnosti proizvodnega procesa, kot poslovnega procesa (preko inputov, procesov in postopkov in končnih rezultatov, izraženih z zadovoljstvom uporabnikov).

Prispevki in tudi razprava so pokazali, da priprava analiz oz. poročil o kakovosti, kljub nekaterim odprtim vprašanjem, omogoča dokaj transparentno sliko o kakovosti posameznega statističnega raziskovanja v celoti - ali pa nekaterih specifičnih postopkov (kot na primer desezoniranje časovnih serij). Zamisel o pripravi poročil kakovosti se tako kaže kot učinkovita možnost informiranja, osveščanja in tudi izobraževanja uporabnikov, primerna zlasti za segment kvalificiranih uporabnikov, nedvomno pa opozarja tudi same producente statističnih podatkov na potrebne izboljšave. Z vidika delovanja statistične ustanove se kaže uvajanje poslovnih modelov in konceptov kot celovitejši pristop v iskanju poti in virov za boljšo in večjo učinkovitost dela.

4.2. Razvoj statistik okolja

Obravnavani izvor predstavitev je predstavil del dosežkov na področju okoljskih statistik, ki so še vedno predmet definiranja in opredelitev strukturnih kot sektorskih kazalnikov.

1. Posebej je bilo opozorjeno na očitne razlike pri zajetju izdatkov za varstvo okolja in njihovem agregatnem izkazovanju za obveznosti v evropski statistični ureditvi. Treba je ustrezno ovrednotiti tudi oprostitve za plačevanje okoljskih taks in jih izkazovati kot izdatek in državno pomoč na osnovi urejenih evidenc Ministrstva za okolje, prostor in energijo in preko spremljanja državnih pomoči na tem področju.

2. To vse je povezano tudi z zbiranjem podatkov o odpadkih, kar v zvezi z okoljem pomeni tudi vrednotenje dejanske cene zbiranja in odlaganja ter predelave ali uničenja. Sodelovanje z Agencijo za varstvo okolja pri oblikovanju skupnih vprašalnikov je postalo pri tem zelo pomembno.

3. Seznanitev z okoljskimi računi kot satelitskimi računi je uvod in začetek novih aktivnosti. Zanimivost je v tem, da so napovedana meddržavna trgovanja z resursi in pravicami za izpuščanje toplogrednih plinov povezana s temi računi in da bo tudi Slovenija morala kupiti nekaj pravic tam, kjer jih bodo prodajali.

4. Sprejeta je splošna ocena, da je še veliko dela pred statistiki na tem področju, in da ga je smotrno deliti predvsem z Agencijo za zaščito okolja in drugimi javnopravnimi subjekti, ki zbirajo z okoljem povezane podatke. To zahteva poznavanje možnosti množice tekočih, tudi nepovezanih in vsebinsko neurejenih evidenc in njihovo vsebinsko normalizacijo in predelavo za več namenov. Statistika ima s svojimi, mednarodno primerljivimi klasifikacijami in definicijami pomembno vlogo.

4.3. Spremljanje in povezovanje podatkov o nepremičninah

Po nekaterih ocenah je kar 80 % vseh dogodkov vezanih na lokacijo. Nepremičnine imajo po definiciji fiksno lokacijo, zato se zdi realna možnost povezave nepremičninskih državnih evidenc in drugih podatkov, vezanih na nepremičnine. Problematiko nepremičnin z različnih vidikov obravnavajo različni resorji. Enotno strategijo reševanja tega področja bo možno oblikovati le z državnim projektom, katerega rezultati morajo biti identifikacija podatkov, ki jih posamezni resorji sploh potrebujejo, zs poenotenjem definicij in nastavitvijo resornih statistik. Z oblikovanjem Sosveta za statistiko nepremičnin SURS prevzema pobudo za organizacijo koordiniranega usklajenega pristopa na tem področju, ki naj pripelje do razmejitve dela med državno statistiko in resorji, ki pokrivajo to področje.

4.4. Statistika blagovne menjave po vstopu v EU

Statistika blagovne menjave brez dvoma sodi med področja, ki jih je potrebno korenito revidirati po vstopu v EU, kjer velja ureditev prostega pretoka blaga med državami članicami in enotna carinska politika do tretjih držav. Za države članice je klasično statistično zbiranje podatkov iz carinskih listin pomembno le za blagovno menjavo s tretjimi državami, medtem ko morajo za potrebe merjenja pretoka blaga znotraj enotnega trga vzpostaviti zbiranje podatkov neposredno od trgovcev. Gre za zahtevno mesečno spremljanje menjave blaga po proizvodih in državah, t.i. sistem INTRASTAT, ki je bil v EU vpeljan po letu 1993.

Izkušnja avstrijske statistike je primer, kako s primernimi statističnimi metodami obvladovati pragove in neodgovor ter z zrcalnimi primerjavami nasprotnih tokov blaga med dvema državama analizirati in izboljšati kakovost podatkov. Slovenska državna statistika se na zahtevno raziskavo pripravlja že nekaj let. V pogojih omejitve zaposlovanja v državni upravi smo se uvajanja sistema INTRASTAT lotili skupaj s carinskimi organi in izkoristili njihove prednosti poznavanja "terena". Pilotna raziskava, ki je bila izvedena letos spomladi, je dala obetajoče rezultate. Prav tako pa so nove pristopnice seznanjene s težavami uvajanja sistema INTRASTAT v statistikah držav članic in so se iz njihovih izkušenj tudi marsikaj naučile.

4.5. Razvoj poslovnih registrov

Z izboljšanjem poslovnih registrov za statistični namen se spopadajo tako države članice, kot pristopne države in druge kandidatke. Vodenje statističnega poslovnega registra je v veliki meri odvisno od razpoložljivih javnopravnih evidenc, ki obstajajo v administrativnem okolju določene države. V okviru razmišljanj o EU registrih se vse pogosteje omenja tudi EU poslovni register. Ta bo še posebej pomemben za izdelavo vzorčnih okvirov za EU vzorčenja in obvladovanje zbiranja podatkov s področja ekonomske globalizacije.

4.6. Ekonomska globalizacija

Kako meriti pojave ekonomske globalizacije je izziv, ki je v ospredju razvojnih projektov evropske in mednarodne statistike. Postavlja se vprašanje ali rezidenčno načelo, ki je osnova za zajetje enot v statističnih poslovnih registrih, zadošča za statistično spremljanje globalizacije ali pa bodo morale državne statistike preiti tudi na koncept lastništva. To pomeni zagotoviti podatke za podjetja v tujini, ki so pod nadzorom domače države in zagotoviti podatke za podjetja na domačem teritoriju, ki so pod nadzorom tujine. Priprava nekaterih uredb s tega področja že praktično posega v merjenje ekonomske globalizacije.

4.7. Primeri spremljanja novih pojavov in nove metodologije

Posledice uvajanja novih tehnologij v vsakdanje življenje omogoča pojave povsem novih razmerij v družbi, novih kategorij (npr. teledelo), ki zahtevajo jasne definicije in tudi nove načine statističnega spremljanja. Na posvetovanju je bilo predstavljeno statistično spremljanje teledela. Ugotovljeno je bilo, da je v zvezi s informacijsko družbo še potreben razvoj in usklajevanje definicij.

V letošnjem letu je SURS začel s pilotnim raziskovanjem EU-SILC. Gre za raziskovanje, ki bo s svojimi rezultati postalo referenčni vir za podatke o dohodkih in s tem povezano socialno izključenostjo na ravni EU. Slovenija je z vstopom v projekt EU-SILC pridobila novo raziskovanje, ki se dotika enega najbolj perečih vprašanj, tj. razpoložljivega dohodka. Poleg tega, da predstavlja ugotavljanje razpoložljivega dohodka poseben metodološki problem, ki ga je treba dobro doumeti in natančno opredeliti, bodo anketiranci (in anketarji) soočeni tudi s precej zahtevnimi vprašanji. Zato bodo na SURS-u vse zahtevane podatke, ki jih je mogoče pridobiti, zbrali s pomočjo registrskih podatkov in s tem poskusili anketirance čim bolj razbremeniti.

4.8. Ilegalna ekonomija

Tako kot vse države se tudi Slovenija srečuje z ilegalnimi dejavnostmi. Na posvetovanju je bila predstavljena ocena ilegalnih dejavnosti v Sloveniji v obdobju 1995-2002. Ilegalna ekonomija bi morala biti v skladu s koncepti nacionalnih računov Združenih narodov (SNA93) in koncepti Evropskega sistema računov (ESA95) vključena v obračun bruto domačega proizvoda. V Sloveniji je bila prva ocena ilegalne ekonomije pripravljena za leto 1998. Ker za ocenjevanje ilegalnih dejavnosti ne obstajajo primerni viri, je ocenjevanje oteženo. Težko je dobiti ustrezno serijo podatkov, ki bi nam zagotavljala spremljanje trenda posamezne ilegalne dejavnosti.

5. Statistični kazalniki

Statistični kazalniki postajajo nepogrešljiva podpora za načrtovanje in spremljanje uresničevanja različnih politik. Pri snovanju in zagotavljanju potrebnih podatkov je nujno sodelovanje državne in resornih statistik, analitikov in strokovnjakov posameznih področij. Pri tem se je treba zavedati vsebinskih in metodoloških omejitev kazalnikov; v tem smislu je nujno izobraževanje in sodelovanje med uporabniki in producenti podatkov. Prav tako pa tudi ustrezni metapodatki.

Statistike, ki so podlaga za oblikovanje politik, so včasih nehote selektivne in zaznamovane z izbrano statistično metodo, v posameznih politično pomembnih primerih (gospodarska rast, inflacija) pa se je celo zgodilo, da so na oblikovanje časovnih serij vplivali tudi politični cilji in želja po določeni interpretaciji stvarnosti. Obstajajo kompromisi ("trade-offi") med cilji različnih politik, zato za nekatere kazalnike ni mogoče vnaprej a priori opredeliti, kakšen je njihov želeni trend.

6. Možnosti IKT in njen pomen za kakovost procesov, za kakovost končnih podatkov in

za njihovo diseminacijo

Razvoj IKT omogoča tudi drugačno zbiranje podatkov, in sicer e-poročanje, e-dostop do podatkov za uporabnike, in omogoča bolj pregledno poslovanje statističnih uradov, kar predstavlja velik izziv za nadaljnji razvoj statističnih sistemov. Drugi obravnavani vidik pa so možne in potrebne spremembe, ki jih na področju zbiranja in diseminacije statističnih podatkov omogočajo sodobne rešitve IKT. Javno objavljeni podatki imajo svojo vrednost le, če je enotna tudi njihova interpretacija, zato je smiselna in potrebna tudi javna objava meta podatkov oziroma metodoloških navodil, kot nestrukturiranih meta podatkov. Predstavniki medijev so poudarili, da je za njih najpomembnejše, da so podatki uvrščeni v kontekst, na podlagi katerega je možna interpretacija. Največja težava za medije so revidirani podatki, v povezavi s tem pa želijo več sodelovanja in sprotnega obveščanja. Hitro rastoča ponudba podatkov zahteva tudi primerne načine in pravila obvladovanja in nadzora ponudbe in povpraševanja.

7. Internet kot nestrukturiran vir informacij za potrebe državne statistike

Okrogla miza je internet in njegove posebne oblike kot sta intranet in ekstranet ter druge možnosti obravnavala kot odličen in moderen komunikacijski medij, s poudarkom na izrednem izboljšanju možnosti pridobivanja strukturiranih in nestrukturiranih sporočil, tudi za potrebe državne statistike. Opozorjeno je bilo na možnosti, ki jih že imajo izvajalci državnih statistik in uporabniki, ob tem pa predvsem na sledeče:

Slovenija ima zaradi že deloma povezanih in administrativnih registrov posebne možnosti, saj so na spletu na voljo že podrobni in z zakoni utemeljeni podatki o poslovnih subjektih (PRS) in podobne zbirke strukturiranih zbirk podatkov. Ob tem je možno, da bi z dodatnimi preiskovanji preko posameznih spletnih strani in drugih virov pridobili še dodatne, tudi manj strukturirane individualne podatke in tako izboljšali konkretne vsebine in jih za posebne informacijske potrebe vgrajevali v statistične in druge posebne resorne registre.

Povezovanja informacijskih potreb vseh javnopravnih (G) in drugih (B, C) uporabnikov, skupne definicije in klasifikacije, ključne besede in kode ter dovolj dobro poudarjene razlike med njimi, opisane z uporabnimi metapodatki, so pomemben predpogoj za racionalno delo pri tem.

Opozorjeno je bilo na vprašanje iskalnih strategij - posebej s pomočjo ključnih besed in druge možnosti in na potrebna znanja ter organizacijo takih preiskovanj in prevzemanj pri javnopravnih uporabnikih in posebej za namene državne statistike.

1.) Producenti državnih statistik naj bi v prihodnje temu posvetili večjo skrb, saj se zaradi zahtev po skrajšanju poročanja in počasnosti spreminjanja "de iure" dejstev v administrativnih virih (AJPES in PRS in nanj vezane zbirke, ter podobno), vedno bolj zahteva realnost in ažurnost "de facto" vsebin in pravočasnost poročanja o statusih poslovnih subjektov.

2). Omrežne prednosti nudi tudi večnamensko uporabna programska oprema, ki je z internetom postala masoven svetovni standard, saj omogoča tudi razne oblike pridobivanja in izmenjavanja različnih vsebin. Pri tem naj bi zlasti upravitelji administrativnih zbirk podatkov bistveno povečali znanja o konkretnem pojavu, o njegovem administrativnem in statističnem vidiku.

8. Razmerje med statistično zaupnostjo in izkazovanjem podatkov

Za čim bolj temeljite in poglobljene strukturne analize pričakujejo uporabniki vse več mikropodatkov, saj jim standardni prikazi agregiranih podatkov tega ne omogočajo.

Izražena je bila potreba po organiziranem informiranju in izobraževanju uporabnikov o razpoložljivih podatkih za tovrstne analize. Udeleženci so tudi razpravljali o statusu statističnih podatkov v primerjavi z administrativnimi podatki, s katerimi razpolaga država. V okviru zakonskih, strokovnih in etičnih pravil je potrebno zagotoviti kar najenostavnejši dostop raziskovalcev do mikropodatkov.

SKLEPI:

1.Udeleženci so razpravljali o osnutku ugotovitev in priporočil posvetovanja in predlagajo programskemu odboru posveta, da v končnem besedilu upošteva pripombe in predloge iz razprave in poskrbi za ustrezno diseminacijo.