Zakaj je sprostitev vizumskega režima EU Gruziji pomembna

Evropska integracija predstavlja zgodovinsko izbiro Gruzinskega ljudstva, za kar je bilo potrebno veliko žrtvovanja. Skozi svojo zgodovino se je Gruzija vedno poskušala vrniti v svoje naravno okolje - Evropo, kajti Gruzija je pomemben del Evrope, ne samo geografsko, temveč v smislu kulture in civilizacije.

Evropska pot Gruzije ni bila posebej lahka. Gruzija se je spoprijela z mnogimi težkimi izzivi odkar je ponovno postala samostojna - oboroženi spopadi in vojna s svojo severno sosedo, spopadanje s kriminalom, korupcijo in ostalimi ostanki iz časa Sovjetske zveze. Danes, navkljub okupaciji 20% ozemlja svojega teritorija, se Gruzija lahko pohvali s svojo predanostjo političnim in ekonomskim reformam ter reformam v zvezi s človeškimi pravicami, ki jih je izvedla. Ti napori Gruzinske vlade in ljudi si zaslužijo, da se jih sprejme z odprtimi rokami in odprtimi mejami.

Katere reforme in spremembe je sprejela Gruzija

Vizna liberalizacija je služila kot pomembno orodje, kot katalist, pri sprejemanju reform, s katerimi so se uspešno izpolnile vse zahteve Akcijskega Načrta Vizne Liberalizacije (VLAP) in ki je prinesel pomembne pravne izboljšave, napredek na področju dobrega upravljanja, samostojnega sodstva, človeških pravic in osnovnih svoboščin, migracijskih in obmejnih upravljalnih sistemov ipd. Vse skupaj je bilo sprejetih 130 zakonodajnih sprememb, 8 nacionalnih strategij ter ratificiranih 7 mednarodnih konvencij.

Od sprejetja VLAP-a, leta 2013, je Gruzija posodobila svojo migrantsko politiko. Sprejet je bil Zakon o migracijah delovne sile ter razvit je bil Koncept sistema analize migracijskih tveganj, skupaj s pripadajočim akcijskim načrtom za 2016-2017. Odobren je bil nov osnutek Migracijske strategije 2016-2020 in začet je bil Enoten migracijski analitični system. Ustanovljena sta bila Oddelek za Migracije (v sklopu Ministrstva za Notranje Zadeve) in pa začasni nastanitveni center za tujce, ki so v državi brez pravne podlage. Ustanovljena je bila tudi enotna imigracijska baza podatkov (t.i. sistem opozarjanja predolgega bivanja), z namenom izboljšave kakovosti migracijskih podatkov ter njenega nadzora.

Azilni sistem je bil občutno izboljšan s pomočjo ustanovitve določenih institucij, primernih mehanizmov in procesov, vključno s planiranjem nepričakovanih, nenadnih prilivov prosilcev za azil. Novi sprejemni center za azilante (s povečano kapaciteto) je že začel z delovanjem. Ob tem imajo prosilci za azil, begunci in posamezniki s humanitarnim statusom tudi dostop do brezplačne pravne pomoči in zastopstva na sodišču.

Konsolidiran je bilo pravni in institucionalni okvir na področju spopadanja s trgovino z ljudmi.

Reforma Vrhovnega Tožilstva je bila kritičnega pomena v splošni pravni reformi.

Izvedene so bile celovite reforme za namen izboljšave sistema za varovanje podatkov. Inšpektor za varovanje podatkov že deluje in je opremljen s primernimi institucionalnimi in finančnimi zmogljivostmi. Pooblastila inšpektorja popolnoma krijejo javni (tudi organe pregona) in zasebni sektor.

Napredek v številkah

Vse naštete reforme, ki jih je Gruzija izpeljala v zadnjih nekaj letih, so jo spremenile v državo z izjemno prijaznim poslovnim okoljem, kar kažejo različne mednarodne lestvice.

Uspešna implementacija kriterijev VLAP je bila potrjena s strani 22 ocenjevalnih misij, ki so ocenile 13 direktiv VLAP-a in tudi s strani Evropske Komisije, ki je objavila štiri poročila o napredku.

Mnogo pomembnih statističnih trendov potrjuje napredek Gruzije v izvedbi evropskih standardov in pripravljenost na potovanja brez viznih zahtev. Glede na zadnje statistične podatke Gruzija ni več med prvimi 20 državami katerih državljani so prosilci za azil v državah EU MS. V letu 2015 je število ljudi, ki prvič zaprosijo za azil v državah EU-28, padlo za 11,9%, v primerjavi z letom 2014.

To je še dodatno potrjeno če pogledamo število državljanov Gruzije, ki jim je bil zavrnjen vstop na zunanjih mejah EU. Leta 2014 se je število zavrnitev vstopa na zunanjih mejah EU-28 zmanjšalo za 61% v primerjavi z 2013, v letu 2015 pa še za dodatnih 56%.

Zmanjšala se je tudi uporaba ponarejenih viz in dovoljenj za bivanje gruzinskih državljanov - 15, v primerjavi z lanskimi 25-imi - kar pomeni izjemno skromnih 0,6% od celotne številke.

Sporazum o re-admisiji med Evropsko Unijo in Gruzijo je bil učinkovito implementiran s strani pristojnih organov v Gruziji odkar je prišel v veljavo, kar potrjuje tudi statistika - 93,9% vseh prijav za re-admisijo (vrnitev v državo) je bilo pozitivno rešenih (podatki do 1. junija 2016).

Zakaj je brez-vizni režim pomemben

Glavna ideja za Evropsko Sosedsko Politiko (ENP) je bila doseči najbližje možno politično sodelovanje in največji možen nivo ekonomske integracije med EU in njenimi sosedi. Ta cilj naj bi bil zgrajen na vzajemnih vrednotah in skupnem interesu. Gruzija je ena od najbolj uspešnih precedensov v smislu ENP-ja, kar je bilo poudarjeno s strani Evropske Unije v publikaciji "Global Strategy for the EU's Foreign and Security Policy" izdani v Juniju 2016: "Znotraj te skupine [Vzhodno Partnerstvo (EaP) in države južnega Mediterana] obstajajo države kot sta Tunizija in Gruzija, katerih sloves, kot uspešni, mirni in stabilni demokraciji, odmeva v njunih regijah".

Gruzija je dejansko priznana kot ena od najnaprednejših držav Vzhodnega Partnerstva. Je zelo uspešna v smislu grajenja demokratične in transparentne države ter je brez korupcije, kar je izjemno in kar predstavlja pomemben precedens v post-Sovjetskem prostoru. Ni pretiravanje, če rečemo, da je Gruzija, ne samo v regiji temveč tudi širše, primer uspešnega sodelovanja z EU. V časih, ko se pojavljajo dvomi in skepticizem glede trajnosti evropskih sanj - je to pomembno, kajti pomembno je podpirati zaupanje sosedov, da EU izpolnjuje svoje zaveze in da evropska izbira prinese konkretne rezultate.

Zgovoren primer Gruzinskega spoštovanja humanitarnih načel svobodnega sveta in pripravljenost prevzema dela bremena za skupno varnost, kot del evropske varnostne strukture, je bilo njeno aktivno sodelovanje v misijah NATA in EU-CSDP. Gruzija ima drugo največje število vojakov na NATO-vih misijah v Afganistanu. Prav tako je uspešno sodelovanje v vojaških misijah EU v Centralno-afriški Republiki tlakovalo pot Gruzije v nadaljnih kriznih operacijah Evropske Unije, kot sta na primer dve dodatni misiji v Centralno-afriški Republiki ter misije v Ukrajini in Maliju.

Kot svobodna, demokratična in odprta država ima Gruzija pomembno vlogo igralca v regiji, kot tudi vlogo države, ki prispeva Evropskemu redu in razvoju. Gruzija je postala ključna tranzitna država, kot tudi energetski koridor. Skozi Gruzijo tečejo plinovodi, ki povezujejo Turčijo in Evropo z naftnimi polji in plinom iz Kaspijskega jezera ter nove cestne in železniške povezave. Nadaljni razvoj Črnomorskih pristanišč, kot je novo globoko pristanišče v Anakliji, prav tako spreminjajo Gruzijo v pomembno logistično središče, ki povezuje Evropo in Azijo.

Ko je Pridružitveni Sporazum (AA) v juliju, 2016, stopil v veljavo, je odprl novo kakovostno stran na Gruzinski poti v Evropo. DCFTA že kaže občutne pozitivne rezultate, saj se je izvoz iz Gruzije v EU povečal za 15% od začetka dogovora o Pridružitvenem Sporazumu, v septembru, 2014, izvoz nekaterih Gruzinskih produktov se je podvojil ali celo potrojil. Prav tako je Gruzija v EU začela izvažati nekatere izdelke, ki jih prej ni izvažala.

Gruzija tudi postaja vedno bolj privlačna za turiste iz Evrope, njihovo število se je povečalo za 7% med letoma 2014 in 2015. Enak trend se nadaljuje v letu 2016. V prvih osmih mesecih se je število turistov iz Evropskih držav povečalo za dodatnih 8%. Od septembra 2016 dalje bo možno v Gruzijo potovati z novimi nizko-cenovnimi leti iz sedmih Evropskih mest - Berlin, München, Dortmund, Milano, Solun, Larnaka in Sofia.

Preprečitev širjenja evro-skepticizma

Nadaljne zamude pri procesu vizne liberalizacije bodo povzočile širjenje evro-skepticizma. Na drugi strani pa bo sprostitev viznega režima Gruziji pomembno sporočilo v podporo pro-zahodnim silam. Pomembno je, da se nevtralizirajo negativni učinki, ki jih je sprožil odlog procesa vizne liberalizacije. Če se to ne zgodi, bo lahko odprlo pot pro-ruskim političnim strankam na prihajajočih volitvah, 8. oktobra.

Napredek na poti vizne liberalizacije in evropske integracije ne pripada nobeni politični sili, temveč celotnemu Gruzinskemu narodu in vsem dosedanjim Gruzinskim vodstvom, ki so se premikali v tej smeri od ponovne osamosvojitve dalje. Tako bo vizna liberalizacija pomenila podporo celotnemu Gruzinskemu narodu in ne samo eni ali drugi politični stranki.

Vizna liberalizacija bo promovirala evropske vrednote v Gruziji saj "mobilnost ljudi pomeni mobilnost vrednot". Izboljšana mobilnost skozi vizno liberalizacijo in različne evropske izobraževalne, znanstvene in kulturne programe bo še izboljšala med-osebne stike med državljani EU in Gruzije ter bo služila kot dokaz zaveze EU-ja za nadaljne demokratske reforme v Gruziji, s tem pa bo utišala anti-propagando in skepticizem. Obenem bo sprostitev vizumskega režima za Gruzijo utrdila verodostojnost Evropske Unije ter bo ustvarila pozitiven stranski učinek v regiji in širše.