Flavtist Michael Martin Kofler na drugem koncertu Modrega abonmaja Slovenske filharmonije

Spoštovani abonenti Modrega abonmaja in drugi ljubitelji Slovenske filharmonije!

Vljudno vabljeni na

drugi koncert Modrega abonmaja Slovenske filharmonije

(Stravaganze 2),

ki bo 6. in 7. oktobra 2016 ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Orkester Slovenske filharmonije

Uroš Lajovic, dirigent

Michael Martin Kofler, flavta

koncertni mojster Miran Kolbl

Spored:

Jurij Mihevec, Vilinsko dete - uvertura

Bernhard Romberg, Koncert za flavto in orkester v h-molu, op. 30 (17)

Ludwig van Beethoven, Simfonija št. 3 v Es-duru, op. 55, "Eroica"

Uroš Lajovic je v program tega koncerta vključil dve historični ekstravaganci: Beethovnovega nemškega rojaka, skoraj vrstnika in celo mladostnega kolega v bonnskem orkestru Bernharda Romberga (1767-1841) ter Slovenca Jurija Mihevca (1805-82), ki se je uveljavil na Dunaju prav v zadnjih letih Beethovnovega življenja, kasneje pa še bolj uspel v Parizu. Bil je mojster salonske, razvedrilne glasbe in kot tak nudi posrečen uvod v burnejši Rombergov svet - ki pa je spet predvsem korak proti dotlej najmogočnejši Beethovnovi izjavi v Eroici.

Romberg je v glasbeni zgodovini zapisan predvsem kot tehnični inovator violončela in kot glasbenik, ki je zavrnil ponudbo še rosno mladega Beethovna, da zanj napiše koncertantno skladbo za violončelo, češ da igra le svoje skladbe. Beethoven je nato za violončelo napisal samo komorna dela - kot tudi za flavto, izmed Rombergovih skladb pa se pogosto igra prav koncert za flavto. Skladba zlasti po orkestraciji sodi v območje med Mozartom in Beethovnom, njena verjetno najočitnejša poteza pa je junaško, skoraj koračniško vzdušje. Kot takšna solistu ponuja čudovito priložnost za razkošen prikaz virtuoznega obvladovanja instrumenta, obenem pa je nadvse zanimiva informacija o delu zelo uspešnih Beethovnovih sodobnikov. Omenjeno skladbo boste lahko slišali v izvedbi flavtista Michaela Martina Koflerja, ki je študij flavte končal z odliko na dunajski Visoki šoli za glasbo in uprizarjajočo umetnost ter na Glasbeni akademiji v Baslu. Kot gostujoči solist je do sedaj koncertiral po vsem svetu z več kot devetdesetimi orkestri.

Tudi Eroica ima svojo "junaško" plat s počastitvijo "spomina na velikega človeka", kot se glasi končno posvetilo skladbe - Beethoven je namreč kmalu po nastanku Napoleonovo ime v izvirnem posvetilu prečrtal, saj je le-ta skladatelja bridko razočaral s svojim ustoličenjem za cesarja.

A Eroica, simfonija, s katero je Beethoven postavil mejnik, je seveda še mnogo več kot slavospev pravičnemu voditelju: je daljša, kompleksnejša, predvsem pa umetniško zahtevnejša in bolj zavezujoča kot vse simfonije dotlej. Če rečemo, da je bila simfonija osrednja glasbena oblika v 19. stoletju, podobno kot je bila literarna roman, povsem nedvomno na čelu te njene eminentne vloge stoji Eroica.

Vljudno vabljeni!

Slovenska filharmonija, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana, T +386 1 24 10 800 www.filharmonija.si, info@filharmonija.si

Vstopnice: Modri in Oranžni abonma, Cankarjev dom, Informacijsko središče in prodaja vstopnic: T +386 1 24 17 299/300, F +386 1 24 17 322, E vstopnice@cd-cc.si, tickets@cd-cc.si, www.cd-cc.si