Sopranistka Elvira Hasanagić z Orkestrom Slovenske filharmonije
Spoštovani abonenti Oranžnega abonmaja in drugi ljubitelji Slovenske filharmonije!
Vljudno vabljeni na
drugi koncert Oranžnega abonmaja Slovenske filharmonije
(Juventus senectutis 2),
ki bo 20. in 21. oktobra 2016 ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Orkester Slovenske filharmonije
Uroš Lajovic, dirigent
Elvira Hasanagić, sopran
koncertni mojster Janez Podlesek
Spored:
Anton Lajovic: Pesem jeseni, simfonična lirska pesnitev
Richard Strauss: Štiri poslednje pesmi, TrV296
Béla Bartók: Koncert za orkester, Sz. 116
Skladatelj Anton Lajovic (1878-1960) je na Dunaju diplomiral tako iz prava, ki mu je s sodniško službo zagotavljalo kruh, kot iz kompozicije pri samem Robertu Fuchsu, profesorju, za katerega naj zadošča, da naštejemo samo učence v letošnjem Oranžnem abonmaju: Gustav Mahler, Franz Schmidt in Erich Wolfgang Korngold. Lajovic je zaradi obremenjenosti s sodniškim delom večinoma ustvarjal krajše oblike, zlasti samospeve na besedila sodobnika Župančiča, velja pa za enega prvih, ki je v naše kraje prinesel glasbeno moderno - ne le kot skladatelj, temveč tudi kot predsednik Filharmonične družbe med obema vojnama. Njegov nečak, dirigent Uroš Lajovic, mu je sledil na Dunaj k podobno slovečemu profesorju Hansu Swarowskemu, ki ga je na Visoki šoli za glasbo tudi nasledil.
Prav gotovo Straussove Štiri poslednje pesmi niso najbolj znana 'poslovilna' umetnina, izstopajo pa v svoji glasbeno-tekstovni dobesednosti: tri izmed štirih s prispodobami iz narave govorijo o počitku, zadnji verz zadnje pesmi V večerni zarji pa sprašuje: "Je morda takšna smrt?" In nato Strauss v nekajminutnem orkestralnem izzvenu citira lastno simfonično pesnitev Smrt in poveličanje, v kateri je po koncu zemeljskega trpljenja duša izmučenega umetnika poveličana.
Vse pesmi so nepopisno enostaven poklon večni cikličnosti narave, hkrati brezkompromisno neposreden in glede na neizbežnost približujočega se poslednjega slovesa mojstrsko obvladan. Strauss je v njih s fascinantnim kreatorskim panteizmom prepletel lastno življenje z esenco svojega opusa: ustvarjanje pretežno programske glasbe, zaupanje v vrhunsko literaturo in vokal kot "najpopolnejši instrument".
Zanimivo je, da bo nekaj let po Sabini Cvilak te pesmi v Ljubljani ponovno interpretirala mlada slovenska pevka; Elvira Hasanagić, ki jo strokovna javnost kot tudi občinstvo označujejo za enega obetavnejših glasov na opernem prizorišču. Nemška revija Das Opernglas jo je med drugim za vlogo Lucie v Donizettijevi operi Lucia di Lammermoor označila za "novo pevko belcanta".
Béla Bartók (1881-1945) za razliko od Straussa, ki je spravljen s svetom zaključeval svoj opus v sicer razrušeni domovini, ni dočakal vrnitve na Madžarsko iz ZDA, kamor se je umaknil zaradi antifašističnega prepričanja. Je pa njegova zadnja dokončana skladba, izjemni Koncert za orkester, prav tako kot zaključek Straussovega ustvarjanja, zaznamovana z velikim zaupanjem v moč umetnosti. S tem koncertom, napisanim po naročilu Kusevickega za Bostonske simfonike, je Bartók napravil poklon prav vsem orkestrskim sekcijam, ki imajo v tem "koncertu za sto solistov", kot ga je označil Leonard Bernstein, vsaka imenitno priložnost za briljanten nastop.
Pravzaprav gre za pravo mednarodno himno glasbi: ruski emigrant je madžarskemu emigrantu naročil skladbo za ameriški orkester, nastal pa je, prav tako po Bernsteinu, "najbolj demokratičen koncert dotlej", saj so glasovi vseh instrumentov povzdignjeni na raven solista. Seveda pa veliki dirigent in skladatelj ni pozabil dodati, da gre tudi za izredno kakovostno glasbo, zato je ta koncert že sedemdeset let Bartókovo najpogosteje izvajano delo.
Vljudno vabljeni!
Slovenska filharmonija, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana, T +386 1 24 10 800 www.filharmonija.si, info@filharmonija.si
Vstopnice: Modri in Oranžni abonma, Cankarjev dom, Informacijsko središče in prodaja vstopnic: T +386 1 24 17 299/300, F +386 1 24 17 322, E vstopnice@cd-cc.si, tickets@cd-cc.si, www.cd-cc.si