Recital prvakinje Vlatke Oršanić ob 40-letnici umetniškega ustvarjanja in slovesu od ljubljanskega ansambla

V soboto, 27. oktobra, ob 19.30 bo na velikem odru recital prvakinje ljubljanske Opere, Vlatke Oršanić, ki obeležuje 40-letnico umetniškega ustvarjanja in se poslavlja od ljubljanskega ansambla.

Sopranistka Vlatka Oršanić se je šolala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorici Ondini Otti Klasinc, izpopolnjevala pa pri komorni pevki Oliveri Miljaković na Dunaju. Že kot študentka je leta 1976 prejela Prešernovo nagrado, 1979. leta pa je zmagala na mednarodnem pevskem tekmovanju Mario del Monaco v Italiji. Kariero je začela 1978. leta kot zelo mlada solistka Opere SNG v Ljubljani, nato je ustvarjala v tujini. V ljubljansko Opero se je vrnila leta 2000 z vlogo Abigaile v operi Nabucco, leta 2003 je ponovno postala članica ansambla, od leta 2006 pa je prvakinja.

Debitirala je kot Sophie (Werther), zatem pa poustvarila več kot 40 glavnih vlog, med katerimi so: Gilda in Maddalena (Rigoletto), Lucia (Lucia di Lammermoor), Kraljica noči (Čarobna piščal), Adina (Ljubezenski napoj), Rozina (Seviljski brivec), Angelica (Orlando), Olimpija (Hoffmannove pripovedke), Elvira (Puritanci), Violetta (La traviata), Suzana in Marcelina (Figarova svatba), Despina (Cosi fan tutte), dona Elvira in dona Anna (Don Giovanni), Evridika in Amor (Orfej), Bastiena (Bastien in Bastiena), Tamiri (Il re pastore), Mila (Usoda), Rosalinda (Netopir), Jenufa (Jenufa), Mimi (La bohème), Tatjana (Jevgenij Onjegin), Vitellia (Titusovo usmiljenje), Marinka (Prodana nevesta), Katerina Izmajlova (Lady Macbeth Mcenskega okrožja), Aida (Aida), Leonora (Trubadur), Lady Macbeth (Macbeth), Ariadna (Ariadna na Naksosu), Elektra (Idomeneo), Nataša (Vojna in mir), Genoveva (Genoveva), Malinka (Izleti gospoda Broučka), Abigaila (Nabucco), Margareta (Faust), Tosca (Tosca), Čo-čo-san (Madama Butterfly), Maddalena (Andrea Chénier), Dido in Belinda (Dido in Enej), Rusalka in Kneginja (Rusalka), Miss Todd (Zmikavt in stara devica), Herodiada (Saloma), Katja in Marfa Kabanova (Katja Kabanova), Julka (Julka in Janez). Ima tudi bogat koncertni repertoar, s katerim je nastopala z orkestri, kot so Dunajski in Berlinski simfoniki, orkester Jugozahodnega nemškega radia, orkester Osrednjega nemškega radia, orkestri Rotterdamske, Madridske in Essenske filharmonije, Avstrijske radiotelevizije, Slovenske in Zagrebške filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Simfonični orkester Hrvaške radiotelevizije in orkester Beograjske filharmonije. Sodelovala je z dirigenti, kot so Michael Gielen, Semjon Bičkov, Vladimir Jurowski, Kiril Petrenko, Lovro Matačić, Nikša Bareza, Rafel Frühbeck de Burgos, Pinchas Steinberg, Tomáš Hanus, Heinz Holliger, Dieter Rossberg, Howard Arman, Michael Schønwandt in drugi. Njeni pevski partnerji pa so bili Piotr Beczała, Anja Harteros, Peter Schreier in Elina Garanča.

Poleg nemških gledališč v Darmstadtu, Freiburgu, Karlsruheju, Essnu, Bonnu, Bremnu in Bielefeldu je nastopala na velikih evropskih opernih in koncertnih odrih na Dunaju (Konzerthaus, Musikverein), v Salzburgu (Festspielhaus, Landestheater), Madridu (Auditorio municipal), Edinburgu, Berlinu (Konzerthaus, Filharmonija, Komische Oper), Parizu (Théâtre du Châtelet, Francoski radio), Frankfurtu na Majni (Alte Oper), Kölnu (Filharmonija, Kölnarena), Dresdnu (Semperjeva opera), Leipzigu, Münchnu, Firencah (Teatro Comunale), Zürichu, Pragi (Državna opera), Rotterdamu, Bruslju, Bilbau in Sevilli. Gostovala je tudi na Japonskem (Tokio, Osaka), v Romuniji (Cluj, Timisoara), Avstriji (Graz, Innsbruck), na Hrvaškem (Zagreb, Reka, Split, Dubrovnik), v Beogradu, Sarajevu, Skopju in Novem Sadu. Sodelovala je na velikih evropskih glasbenih festivalih (Salzburški poletni festival, Dunajski slavnostni tedni, Edinburški festival, Festival d'automne Paris, Majski glasbeni festival v Firencah itd.). Posnela je nekaj zgoščenk za Sony Classical in Emi. Vlatka Oršanić je redna profesorica za solopetje na Glasbeni akademiji v Zagrebu, med letoma 2006 in 2010 je bila profesorica za solopetje tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejela je več nagrad na Hrvaškem, med drugim nagrado Milke Trnine in nagrado Marijane Radev, v Sloveniji pa je leta 2012 prejela stanovsko nagrado Sama Smerkolja ter Betettovo nagrado za umetniške dosežke na glasbenem področju.

V recitalu se bo prvakinja predstavila skozi širok nabor napevov od Wagnerja, Schumanna, do pesmi Rahmaninova in hrvaškega skladatelja Iva Lhotke-Kalinskega.

Spored:

RICHARD WAGNER (1813-1883)
Fünf Gedichte nach Mathilde Wesendonck - Wesedonck Lieder, WWV 91
Pet pesmi na besedila Mathilde Wesendonck - ciklus

1. Der Engel - Angel (1857)
   2. Stehe still! - Postoj! (1858)
   3. Im Treibhaus - V rastlinjaku (1858)
   4. Schmerzen - Bolečine (1857)
   5. Träume - Sanje (1857)

Robert Schumann (1810-1856)
Frauenliebe und leben - Ljubezen in življenje ženske (1840), op. 42
Besedilo: Adelbert von Chamisso (1781-1838)

1. Seit ich ihn gesehen - Odkar sem ga zagledala
2. Er, der herrlichste von allen - On, najčudovitejši med vsemi
3. Ich kann's nicht fassen, nicht glauben - Ne morem doumeti, ne morem verjeti
4. Du Ring an meinem Finger - Ti, prstan na moji roki
5. Helft mir, ihr Schwestern - Pomagajte mi, sestre!
6. Süßer Freund, du blickest mich verwundert an - Ljubi prijatelj, začudeno me gledaš
7. An meinem Herzen, an meiner Brust - Na mojem srcu, na mojih prsih
8. Nun hast du mir den ersten Schmerz getan - Zdaj si mi prizadejal prvo bolečino

Ivo Lhotka-Kalinski (1913-1987)
Po dragomu kraju (Po ljubem kraju)
Besedilo: Dragutin Domjanić (1875-1933)

1. Roža - Roža
2. Kožulec - Telovnik
3. V jutro - Zjutraj
4. Kaj je ono mesečina - Je to mesečina
5. Hajda moja - Ajda moja

Sergej Rahmaninov (1873-1943)
Izbor pesmi

Šest romanc, op. 8 (jesen 1893)
Son - Sen, št. 5
Besedilo: Natalja Dimitrijevna Skalon (1868-1943)

Poljubila ja na piečal svaju - Na žalost sem se zaljubila, št. 4
Besedilo: Aleksej Pleščejev (1825-1893) po Tarasu Ševčenku (1814-1861)

Dvanajst romanc, op. 14 (1894-1896)
Ja ždu tebja - Čakam te, št. 1 (1896)
Besedilo: Marija Davidova (1863 - ?)

Petnajst romanc, op. 26 (1906)
Prohodit vsjo - Vse mine, št. 15
Besedilo: Danil Rathaus (1869-1937)

Dvanajst romanc, op. 21 (1900-1902)
Otrivok iz A. Mjusse - Odlomek iz A. Musetta, št. 6
Čto tak usiljonno serdce boljnoe - Zakaj, srce moje, tako močno biješ
Besedilo: Aleksej Apukhtin (1840-1893) po Alfredu de Mussetu

Kak mne boljno - Kako mi je težko, št. 12
Besedilo: Glafira Galina (1873-1942)

Foto: Vlatka Oršanić

FOTO: SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA