Odziv bivšega predsednika RS Milana Kučana

Ob nedavni izjavi katalonskega predsednika Quima Torra o odločitvi Katalonije za "slovensko pot" v samostojnost je bil v španski javnosti ustvarjen vtis, da je to bila pot vojne in nasilja. Nasprotno, trdi predsednik Kučan (predsednik Slovenije od 1990 - 2002).

Interpretacija, da se je Slovenija osamosvojila z nasiljem, nima realne podlage in govori o nepoznavanju dejstev. Slovenska pot v državno samostojnost je bila izrazito miroljubna. Naslonjena je bila na ustavno pravico do samoodločbe in na referendum, na katerem se je 88,5 odstotka državljanov odločilo za življenje v samostojni državi. Še potem, ko sta jugoslovansko državno in vojaško vodstvo že zavrnila vse možnosti za dialog in za politično reševanje krize odnosov med narodi in republikami socialistične Jugoslavije, je Slovenija iskala poti za sporazum o razdružitvi po mirni poti. Na žalost so njen predlog zavrnile vse republike, razen Hrvaške. Slovensko miroljubno in demokratično držo na poti v neodvisnost so navsezadnje potrdili tudi mirovna konferenca o Jugoslaviji jeseni leta 1991 pod pokroviteljstvom Evropske skupnosti in mednarodna priznanja Slovenije s strani evropskih in drugih držav v začetku 1992.

Vojna je bila Sloveniji vsiljena. Jugoslovanska armada je napadla Slovenijo dan po razglasitvi slovenske samostojnost junija 1991. Agresija je trajala 10 dni in v njej je žal izgubilo življenje 76 ljudi - 19 Slovencev, 45 vojakov jugoslovanske armade in 12 tujcev. Pravo globino nasprotij med narodi in republikami, ki so razbila skupno državo že pred slovensko osamosvojitvijo, pa je pokazalo vojno nasilje na območjih drugih republik Jugoslavije, ki je tam dobilo neslutene razsežnosti.

Vse te človeške žrtve, moralna in materialna škoda so tragična bilanca politične slepote in nepripravljenosti jugoslovanskega državnega in vojaškega vodstva, da bi izrazito politični problem reševali s političnimi sredstvi in po poti dialoga. Izkušnja Slovenije z jugoslovansko politično aroganco je poučna. Med drugim govori tudi o tem, da pravice narodov, ki želijo z demokratičnimi sredstvi uveljaviti svojo pravico do samoodločbe, ni mogoče zatreti s policijskim ali vojaškim nasiljem.

Na podlagi svoje izkušnje je Slovenija podprla pravico Kataloncev, da po demokratični poti odločajo o svoji prihodnosti, ter obsodila policijsko nasilje, s katerim je prejšnja španska vlada to pravico želela zatreti. Tudi pri katalonski krizi gre za politični problem, ki ga je mogoče rešiti samo s političnimi sredstvi v odkritem, strpnem in argumentiranem dialogu z vlado v Madridu, še posebej zdaj, po katalonskem plebiscitu in pred napovedanim sodnim procesom proti priprtim katalonskim politikom. Neodvisnost Katalonije in njen položaj v Španiji je vprašanje, ki ga morata razrešiti vlada v Madridu in vlada v Barceloni med seboj, po demokratični in mirni poti ter ob odgovornosti obeh strani.

Slovenska pot mirnega uveljavljanja pravice do samoodločbe je pri tem morda lahko dober zgled. O tem so potekali pogovori s predsednikom Katalonije Quimom Torro ob njegovem nedavnem obisku v Sloveniji.