Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani praznuje 100 let

Prvi dekan Filozofske fakultete. Prvih sto let. Prvih 35.000 diplom.

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani smo danes predstavili skoraj 100 dogodkov, ki jih pripravljamo ob praznovanju 100-letnice fakultete. Hkrati smo v avli fakultete odkrili kip prof. dr. Rajka Nahtigala, prvega dekana fakultete. Razkrili smo tudi podatek, da smo na fakulteti pred kratkim podelili že 35.000 diplomo - diploma je bila podeljena študentki na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo.

Kot je na predstavitvi povedal dekan Filozofske fakultete, prof. dr. Roman Kuhar, je 100-letnica fakultete zagotovo tudi čas za refleksijo o vlogi in pomenu humanistike in družboslovja v 21. stoletju. Njen ključen prispevek je kritično mišljenje, ki šele omogoča prevpraševanje stvari, kreativnost, imaginacijo ... in nenazadnje demokracijo. Humanistika v sebi namreč nosi potencial senzibilizacije za družbeno pravičnost in enakost - in če tega tehnično napredna družba 21. stoletja ne bo imela, potem to vodi v družbo totalitarizma. "Veseli me, da v razpravah o sodobnih tehničnih napredkih in umetni inteligenci vse pogosteje slišim klice po nujni intervenciji humanistike in družboslovja, po interdisciplinarnem sodelovanju ... kajti nič nam ne pomagajo še tako sofisticirane tehnične rešitve, če bomo ob tem izgubili človečnost," je še poudaril in dodal, da je vse to tudi v ozadju praznovanja stoletnice na Univerzi v Ljubljani - ključno vodilo je povezovanje z zunanjim svetom. "Zato bomo v tem letu odpirali vrata naše fakultete in se še bolj intenzivno povezovali z zunanjim svetom. Samo kot ilustracijo naj omenim projekt sodelovanja z zavodom TAM-TAM, s katerim poskušamo obuditi kritični potencial mestnega plakata. Na vogalu med Slovensko in Aškerčevo cesto so namreč nameščeni naši plakati - v prvi seriji smo izpostavili fotografije z dveh prelomnih dogodkov Filozofske fakultete - to so bili študentski upori leta 1972 in 2011, trenutno pa z dvema plakatoma naslovljenima "Kdo je črna ovca?" opozarjamo na družbeno izključenost. Gre za sodelovanje med študentkami in študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter Filozofske fakultete UL. O temah, predstavljenih na plakatnem mestu pred fakulteto, bomo organizirali tudi okrogle mize - prva bo to sredo ob 20h v Trubarjevi hiši literature."

Na predstavitvi smo poleg dogodkov, ki jih pripravljajo oddelki fakultete, izpostavili nekaj večjih prireditev, s katerimi fakulteta odpira svoja vrata širši javnosti. Prvi takšen dogodek bo ciklus javnih predavanj z naslovom Govori FF, ki se začenja 1. aprila 2019. "Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani je javna visokošolska ustanova. Slovenski javnosti je že pred časom ušlo iz zavesti, da se vsi državljani lahko kadarkoli udeležijo predavanj, ki jih na Filozofski fakulteti pripravljamo iz dneva v dan. S ciklom Govori FF posebej vabimo zainteresirano javnost, da prisluhne dvanajstim predavateljem, ki vsak na svojem področju predstavljajo najbolj dognane vrhove humanističnega in družboslovnega mišljenja v slovenski kulturni skupnosti, se reflektirano odzivajo na slovensko aktualnost in mislijo prihodnost družbe, " je o predavanjih povedal vodja projekta, izr. prof. dr. Primož Vitez.

V mesecu maju, natančneje od 21. do 23. maja 2019, prirejamo jubilejni, že deseti sejem akademske knjige Liber.ac, Odprta znanost in univerzitetno založništvo, ki bo prav tako eden izmed osrednjih fakultetnih in univerzitetnih dogodkov ob praznovanju 100-letnice. "Tridnevna javna prireditev s spremljevalnim programom sicer poteka v Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto že od leta 2010, ko je bila Ljubljana svetovna prestolnica knjige. V vseh teh letih delovanja se je uveljavila kot nov tip knjižnega sejma, ki odpira akademski prostor širši zainteresirani javnosti, izpostavlja visoko kakovost slovenskega akademskega založništva ter predstavlja najnovejše znanstvene dosežke raziskovalcev in raziskovalk Filozofske fakultete, drugih članic Univerze v Ljubljani ter nekaterih drugih slovenskih institucij," je o sejmu povedala njegova vodja, izr. prof. dr. Barbara Pihler Ciglič, sicer prodekanja za kakovost in založništvo na Filozofski fakulteti ter koordinatorica dogodkov ob praznovanju 100-letnice. Spremljevalne aktivnosti sejma vsako leto organizira eden izmed 21 oddelkov fakultete, v tem jubilejnem letu pa bo pri oblikovanju bogatega spremljevalnega programa sodelovala celotna fakulteta, skupaj z drugimi fakultetami in akademijami na Univerzi v Ljubljani. "Trenutno imamo potrjeno sodelovanje 25 članic Univerze v Ljubljani, tako da lahko z gotovostjo trdimo, da bo sejem največjo slovensko univerzo predstavil v vsej njeni raznolikosti in večdisciplinarnosti kot mednarodno odprto in k dialogu naravnano akademsko skupnost," je še dodala.

Spremljevalni program sejma bo objavljen v začetku aprila na spletni strani https://liberac.ff.uni-lj.si/ .

Leta 2019 praznujemo 100-letnico ustanovitve Univerze v Ljubljani in 100-letnico ustanovitve šole oblikovanja Bauhaus v Weimarju. "Iz hkratnosti dveh tako pomembnih dogodkov je nastala ideja o ponovni oživitvi idej Triadnega baleta Oskarja Schlemmerja, ki velja za eno ključnih inovacij in zapuščin Bauhausa. Schlemmerjeva predstava je v svojih številnih variacijah re-definirala gledališče in s svojimi idejami presegla miselnost svojega časa," je o projektu povedala njegova vodja, lekt. dr. Mateja Gaber. Nastaja nova plesno-performativna predstava, ki svojo inspiracijo črpa iz idej Bauhausa in Schlemmerja. Predstava bo premierno zaživela 27. septembra 2019 v ljubljanskem Sokolskem domu Tabor - prostoru, ki prvotno ni namenjen gledališki performativnosti in ravno s tem dopušča možnost performativne inovativnosti, ki mu daje novo identiteto. Datum premiere namenoma sovpada z dogodkom Evropska noč raziskovalcev - projektom EU, ki je s svojimi sredstvi prav tako podprl omenjeno predstavo.

Današnji dogodek smo sklenili z odkritjem doprsnega kipa prof. dr. Rajka Nahtigala, prvega dekana Filozofske fakultete, v avli fakultete. Ob tej priložnosti je njegovo življenje in delo predstavil prof. dr. Tone Smolej z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo. Kot je povedal, je prof. dr. Nahtigal v zadnjih letih 19. stoletja študiral slavistiko na Dunaju, po promociji pa odšel v Rusijo ter bil dobro desetletje lektor ruščine na dunajski univerzi in eksportni akademiji. Leta 1913 je dobil mesto izrednega profesorja slovanske filologije s posebnim ozirom na slovenski jezik in književnost na univerzi Karla in Franca v Gradcu. Medtem ko se slovenistika na Dunaju ni mogla ustrezno razvijati, je v Gradcu cvetela, saj je bil Nahtigal že peti slovenski profesor in je lahko med prvo svetovno vojno celo predaval v slovenskem jeziku. Velja, da je imel prof. Nahtigal 5. 12. 1919 drugo predavanje na Filozofski fakulteti, najverjetneje iz stare cerkvene slovanščine. Dvajset let pozneje je postal tudi prvi predsednik Akademije znanosti in umetnosti, nato pa je objavil temeljni knjigi Slovanski jeziki in Uvod v slovansko filologijo. "Poleg Štreklja je bil Nahtigal eden prvih, ki je na visoki šoli predaval v slovenščini, slovenska predavanja so bila eden od ciljev nove univerze, na kar ne smemo pozabiti. Filozofska fakulteta je po svojem prvem dekanu že poimenovala študentske nagrade, skoraj točno enainšestdeset let po smrti pa v njeni avli dobiva obeležje - kip Borisa Kalina."

V prvem letu svojega delovanja je Filozofska fakulteta imela 245 študentk in študentov, zdaj vsako leto na fakulteti študira nekaj čez 5000 študentk in študentov. Na današnji novinarski konferenci smo razkrili podatek, da smo na fakulteti pred kratkim podelili že 35.000 diplomo - diploma je bila podeljena študentki na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo.

Vse dogodke, ki bodo potekali v tem jubilejnem letu na naši fakulteti, najdete v programski knjižici, ki je objavljena na spletni strani: http://www.ff.uni-lj.si/100letFF/ , kjer bomo objavljali tudi poročila in vtise z omenjenih dogodkov.

Foto: Matjaž Rebolj

(na fotografiji: dekan Filozofske fakultete, prof. dr. Roman Kuhar, in prof. dr. Tone Smolej ob odkritju kipa prof. dr. Rajka Nahtigala)