Podnebne spremembe in biološka invazija:besedo sredozemskim ribičem

Ste izkušeni ribič? Torej, ko rečete "te ribe doslej še nikoli nisem videl", vam je smiselno prisluhniti. Raziskava objavljena v prestižni reviji Global Change Biology je zbrala pričevanja več kot 500 ribičev iz 9 sredozemskih držav, ki so obelodanila, kako se Sredozemsko morje spreminja pred našimi očmi zaradi čedalje večjega učinka globalnega segrevanja in invazivnih vrst. Podnebne spremembe in človeška dejavnost dejansko vplivata na izrazito prerazporeditev vrst na planetu; to reorganizacijo življenja mnogi smatrajo za ireverzibilno. Nekateri vplivi so že vidni v sredozemskih obrežnih predelih, upoštevaje tudi morska zavarovana območja, ki poskušajo temu novemu problemu kljubovati in ohranjati naravne ekosisteme in ekosistemske storitve, ki jih nudijo.

Pojav je razširjen na širokem območju, ki ga je težko spremljati s tradicionalnimi metodami in z razpoložljivimi sredstvi. Kljub temu pa je raziskovalcem z analizo znanja ribičev iz različnih sredozemskih držav uspelo rekonstruirati recentne spremembe v razširjenosti 75 vrst rib. Takšen je primer nekaterih domorodnih sredozemskih vrst kot so skakavka (Pomatomus saltatrix), vrsta morske ščuke Sphyraena viridensis in morska papiga (Sparisoma cretense), ki so izkoristile ugodne podnebne spremembe in razširile svoje območje razširjenosti proti severu. Poleg tega se v Sredozemskem morju pojavljajo nekatere tropske ribe kot sta vrsti morskih kuncev Siganus luridus in Siganus rivulatus, napihovalka Lagocephalus sceleratus in plamenka (Pterois miles), ki so prešle sueški kanal in povzročajo resne ekološke in socio-ekonomske težave v novem okolju.

Danes smo priča epohalnim spremembam naših morij, na kar nas opozarjata spremljanje pojavljanja teh vrst in dokumentiranje sprememb v njihovi razširjenosti in številčnosti. Ta spoznanja so bila dosežena na podlagi sodelovanja 22 sredozemskih raziskovalnih skupin, med katerimi so bili tudi sodelavci Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo, ki jih je koordiniral italijanski inštitut za varovanje okolja in raziskave ISPRA in, ki so zbirale podatke o ribjih vrstah pri ribičih iz Albanije, Črne gore, Tunizije, Grčije, Cipra, Libanona, Turčije, Slovenije in Italije. Njihovo poznavanje je sedaj ohranjeno v obliki enotne podatkovne baze, ki kumulativno ustreza več kot 15.000 letom izkušenj na morju. Uporabljeni pristop je opredelil opazovanje in znanje poznavalcev med ribiči, ki so v vsakodnevnem stiku z naravo in se srečujejo z njenimi prebivalci. Tehnični izraz, ki se nanaša na to znanje, je lokalno ekološko poznavanje (Local Ecological Knowledge - LEK), in se je v strokovni javnosti šele pred kratkim uveljavil.

V raziskavi je bilo prvič dokazano, da je lahko LEK zelo uporabno orodje za spremljanje stanja na širšem geografskem območju. Sočasno je ta dolgotrajna raziskava izjemen dokaz o mednarodnem sodelovanju v kriznem odbobju, ko se Sredozemsko morje sooča s hudimi problemi. Posrečeno partnerstvo med lokalnimi skupnostmi in znanostjo omogoča nove možnosti razumevanja in reševanja ekoloških problemov v tretjem tisočletju.

Raziskava je bila opravljena v sklopu evropskega projekta MPA-Adapt (INTERREG MED programme under the European Regional Development Fund) z vključevanjem pomembnih sredozemskih ustanov, kot so CIESM (Mediterranean Science Commission) in FAO (Food and Agriculture Organization of the United Nations).

Azzurro et al., 2019. Climate change, biological invasions and the shifting distribution of Mediterranean fishes: a large-scale survey based on Local Ecological Knowledge

Povezava na članek: https://doi.org/10.1111/gcb.14670.

Dodatne informacije: prof. dr. Lovrenc Lipej, lovrenc.lipej@nib.si.

FOTO: L. Lipej - izlov skakavk v Tarski vali leta 2019.