O-STA

18. 2. 2020 ob 13.00: Mednarodno leto zdravja rastlin 2020 in delovanje prvih EU referenčnih laboratorijev na NIB

Rastline so edini organizmi, ki spreminjajo sončevo energijo v organske snovi in s tem v vir hrane in humusa. Rastline ustvarjajo naše življenjsko okolje, vplivajo na kroženje vode, kisika in ogljikovega dioksida, so glavni vir hrane ljudem in živalim, iz njih izdelujemo obleko (bombaž, lan, bambus) in iz njih nastajajo viri energije (nafta, premog, plin, biogorivo). Tako kot je medicina za ljudi, je zdravje rastlin pomembno za zaščito okolja in povečevanje ekonomske razvitosti. Trenutno stanje je zaskrbljujoče, saj zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev vsako leto izgubimo do 40 odstotkov svetovnih prehranskih pridelkov. Rastlinske bolezni in škodljivci se zaradi spremenjenih klimatskih razmer širijo na nova področja tudi kot posledica velike rasti mednarodne trgovine in množičnih potovanj. V Evropi se tako zaporedoma pojavljajo bolezni in škodljivci, ki jih prej nismo poznali.

Vabimo vas na dogodek ob MEDNARODNEM LETU ZDRAVJA RASTLIN, ki bo 18. 2. 2020 ob 14.00 uri v mali dvorani Državnega zbora. Dogodek, ki bo gostil mednarodno priznane strokovnjake iz EU, bo pripravljen v sodelovanju z Državnim zborom in Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Dogodka se bo udeležilo preko 15 vodij diagnostičnih laboratorijev, ki so predstavniki držav v Evropski organizaciji za varstvo rastlin, ki naslednji teden zaseda v Ljubljani.

S strokovnjaki in visokimi gosti bomo odprli tematike zdravja rastlin, pomena evropskih referenčnih laboratorijev za zmanjšanje uporabe pesticidov, da se zagotovi zadostne količine hrane in ne škoduje zdravju in okolju ter ali lahko biološko varstvo rastlin sobiva z gensko spremenjenimi rastlinami? V diskusiji bomo spregovorili tudi o tem, kako bomo kljubovali vse večjemu pritisku novih povzročitelje bolezni ob prostem pretoku blaga in očitnim podnebnim spremembam. Izredno pomembno je, da se vlaga v znanje na tem področju, da se okrepi službo za varstvo rastlin v vseh segmentih od pregledovanja rastlin na terenu in vzorčenja do diagnostike in raziskav ki omogočajo poznavanje biologije mikrobov v najširšem pomenu besede in zagotavljajo vzgojo odpornih rastlin s čim manj škodljivimi posegi v naravo. Glede na nove potrebe zaradi vdora številnih novih mikroorganizmov bo potrebno podpreti laboratorijske aktivnosti, saj nova EU zakonodaja predpisuje akreditacijo za vse metode, ki se uporabljajo za uradni nadzor rastlinskih karantenskih bolezni.



POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Ob dogodku: Mednarodno leto zdravja rastlin 2020 in delovanje prvih EU referenčnih laboratorijev na Nacionalnem inštitutu za biologijo
(
torek, 18. februarja, ob 13.30, DZ, Šubičeva 4, Ljubljana)

Zakaj je zdravje rastlin tako pomembno, da ga letos obeležujemo z mednarodnim letom zdravja rastlin?Rastline ustvarjajo naše življenjsko okolje (drevesa, trave, lišaji), vplivajo na kroženje vode, kisika in ogljikovega dioksida, so glavni vir hrane ljudem in živalim, iz njih izdelujemo obleko (bombaž, lan, bambus), iz njih nastajajo viri energije (nafta, premog, plin, biogorivo). Rastline so edini organizmi ki spreminjajo sončevo energijo v organske snovi in s tem v vir hrane in humusa.

Kakšne so posledice če rastline zbolijo?

Rastline zbolijo tako kot ljudje in živali. Zdravje rastlin pomeni za rastline enako kot medicina za človeka in veterina za živali. S skrbjo za zdravje rastlin pomagamo k zmanjševanju lakote, revščine, zaščiti okolja in povečevanju ekonomske razvitosti. Trenutno stanje je zaskrbljujoče, saj zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev vsako leto izgubimo do 40 odstotkov svetovnih prehranskih pridelkov, okužene rastline so namreč neprimerne za prodajo zaradi neprimerne oblike, teksture, barve, nezmožnosti cvetenja in tvorbe plodov in semen ali celo zaradi strupenosti, ki jih povzroči okužba.

Zakaj je pomembno, da razumemo in upravljamo z boleznimi rastlin?

Mikrobi so kralji živih bitij na zemlji 80% biomase na zemlji pripada njim, prevladujejo v oceanih, v zraku v zemlji in kamninah, obdajajo in naseljujejo vsa živa bitja, večinoma so nevtralni, manjšina povzroča bolezni. Kadar povzročajo bolezni so lahko res smrtonosni: epidemija gripe 1918 - 21 milijonov ljudi v prvih 4 mesecih. Podobno kot pri rastlinah, je večina mikroorganizmov koristnih ali nevtralnih (mikoriza, simbiontske bakterije), lahko pa tudi povzročajo epidemije velikih razsežnosti kot na primer epidemija krompirjeve plesni v Evropi leta 1845 - 1849, ki je povzročila lahkoto s 100.000 smrtnimi žrtvami in 1,5 milijonov preseljenih Evropejcev v ZDA. Nove bolezni in spremembe obstoječih povzročiteljev bolezni predstavljajo stalno nevarnost rastlinam, ki jih ljudje uporabljamo za hrano in druge izdelke.

Zakaj so aktivnosti ki omejujejo širjenje bolezni tako pomembne?

Rastlinske bolezni in škodljivci se zaradi spremenjenih klimatskih razmer širijo na nova področja tudi kot posledica velike rasti mednarodne trgovine in množičnih potovanj. V Evropi se tako zaporedoma pojavljajo bolezni in škodljivci, ki jih prej nismo poznali. Sredstva, ki se porabijo za preventivo vstopa in širjenja bolezni v državo neprimerljivo nižji v primerjavi s sredstvi, ki jih potrošimo za blaženje posledic epidemij. Primer: program preiskav za zlato trsno rumenico je na letni ravni znašal 62.295 € (0,4 %) v primerjavi z 20 % škodo na vinski trti ki je bila ocenjena na preko 12.MIO €/leto; v primeru hruševega ožiga je bilo vloženo v program preiskav 68.230 € (1,3 %) v primerjavi z 20 % škodo na jablanah in hruškah, ki je bila ocenjena na preko 7MIO €/leto (Knapič in sod., 2011).

Kaj je cilj delovanja in vzpostavitve EU referenčnih laboratorijev na področju zdravja rastlin ?

Namen ustanovitve Evropskih referenčnih laboratorijev (EURL) je delo z mikroorganizmi, ki so najpomembnejši povzročitelji bolezni rastlin, in s tem predstavljajo veliko grožnjo rastlinski pridelavi in samooskrbi s kmetijskimi pridelki. Cilj delovanja EURL-jev je, da bodo v EU uradni nadzori in druge uradne dejavnosti temeljile na diagnostičnih metodah, ki izpolnjujejo najsodobnejše znanstvene standarde ter zagotavljajo točne, zanesljive in primerljive rezultate. Zgodnje odkrivanje okuženih rastlin, ki ga lahko dosežemo le s pravilno izbranimi diagnostičnimi testi, je namreč nujno, da se prepreči večja gospodarska škoda, ki lahko nastane v primeru vnosa povzročitelja bolezni v državo oziroma na mesto pridelave.

Zakaj je bil NIB izbran v EU referenčne laboratorije?

Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je nacionalni referenčni laboratorij z vzpostavljenim sistemom kakovosti in je bil imenovan v dva prva evropska referenčna laboratorija (EURL) za povzročitelje bolezni rastlin, in sicer v 1) EURL za viruse, viroide in fitoplazme in v 2) EURL za bakterije.
Glavni razlog je bila vrhunska ekspertiza na področju biologije mikroogranizmov in vodilna vloga pri razvoju novih metod za zgodnje odkrivanje mikrobov. Zaposleni na NIBu so vključeni v številne mednarodne projekte (npr. horizont 2020: Valitest, Inextvir, Tropicsafe) znotraj katerih pridobivajo nova spoznanja o biologiji in epidemiologiji povzročiteljev bolezni. V zadnjih letih veliko pozornosti namenjajo visokozmogljivim metodam sekvenciranja, metoda, ki omogoča odkrivanje vseh nukleinskih kislin v najrazličnejših vzorcih, zato se lahko z njo preveri prisotnost najrazličnejših živih bitij, med njimi tudi povzročiteljev bolezni. Tako smo - med drugimi - odkrili prisotnost mnogih mikroorganizmov povzročiteljev bolezni v vodah iztoka čistilnih naprav.

Katere so bile prve aktivnosti NIB v okviru EURL?

V letu 2019 je v okviru EURL, NIB organiziral dve medlaboratorijski primerjavi, kjer se je preverjala usposobljenost nacionalnih referenčnih laboratorijev evropske unije za določanje fitoplazme povzročiteljice zlate trsne rumenice in bakterije povzročiteljice ožiga oljk. Na podlagi rezultatov medlaboratorijske primerjave, je NIB laboratorijem, podal priporočila glede izbora testov, postopkov, itd. Na željo udeležencev te medlaboratorijske primerjave bo v letošnjem letu NIB organiziral tudi praktično usposabljanje za nacionalne referenčne laboratorije EU na temo o zanesljivih in učinkovitih diagnostičnih postopkih odkrivanja povzročiteljice zlate trsne rumenice. NIB

Kaj bi se lahko zgodilo, če ne bi skrbeli za zdravje rastlin in bi brez nadzora prenašali rastlinski materiala čez mejo?

Najbolj skrb vzbujajoči so povzročitelji bolezni rastlin, ki jih na našem ozemlju še nimamo, na podlagi izkušenj iz drugih držav pa vemo, da v primeru njihovega vnosa in kasneje ustalitve lahko pride do velikih ekonomskih izgub. Tak je na primer virus rjave grbančavosti plodov paradižnika (ToBRFV), ki je bil prvič identificiran na paradižnikih v Jordaniji leta 2015, prva bolezenska znamenja okužbe pa so opazili leta 2014 v Izraelu. V Evropi je bil ta virus prvič odkrit leta 2018 in sicer v Nemčiji in Italiji, lani pa je bil potrjen še na Nizozemskem, v Turčiji, Grčiji, Angliji in Španiji. V Izraelu, je navzoč v več regijah, tudi v glavnem pridelovalnem območju paradižnikov, od koder uvažamo paradižnike in paprike v EU preko Luke Koper. ToBRFV se prenaša s semenom, s sadikami, ki so lahko latentno okužene, znotraj nasada pa zelo učinkovito na mehanski način (z orodjem, rokami, obleko, kontakt med rastlinami). Lahko ga prenašajo tudi čebele ali čmrlji pri opraševanju. Virus lahko ostane kužen na rastlinskih ostankih in v okuženi zemlji več mesecev. Zaradi navedenega je izkoreninjanje zelo težko, zato moramo poskrbeti, da do vnosa v Slovenijo ne pride oziroma v primeru okužbe je nujno, da njegovo prisotnost čim prej zaznamo in takoj izvedemo ustrezne fitosanitarne ukrepe. V navedenem primeru je pomembno ne le, da nadziramo sadilni material, temveč tudi plodove, ki pristanejo na trgovskih policah. Ostanki okuženih plodov, ki se zavržejo na kompost lahko namreč predstavljajo vir okužbe.

Za številne povzročitelje bolezni je ključ do uspešnega razširjanja prisotnost prenašalca, zato je nujno, da preprečimo vnos novih žuželk, da se ne bi ponovila zgodba kot v primeru zlate trsne rumenice. Fitoplazma, ki na vinski trti povzroča zlato trsno rumenico, je glede na dosedanje znanje bila v Evropi najverjetneje prisotna že zelo dolgo, škodo pa je začela povzročati šele z nenamernim vnosom ameriškega škržatka iz Amerike. Slednji namreč učinkovito raznaša fitoplazme iz okuženih na zdrave trte.

Kaj lahko sami naredimo za zdravje rastlin?

Ko prihajamo iz potovanj bodimo pazljivi, da s seboj ne nosimo rastlin in rastlinskih proizvodov (semen, plodov, rož) iz drugih delov sveta, saj se tako lahko širijo rastlinske bolezni in škodljivci. Prav tako ne naročajmo semen in rastlin preko interneta, saj je dokazano, da so vir znanih in neznanih rastlinskih škodljivih mikroorganizmov.

Več informacij:

NIB
prof. dr. Maja Ravnikar, vodja Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo

Tel: 059 232 801
e-mail: maja.ravnikar@nib.si