Posvet: Kako do dobrega ekološkega stanja rek?

Na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je v sredo, 12. februarja potekal posvet z naslovom Kako do dobrega ekološkega stanja rek?. Za organizacijo posveta sta se povezala prof. dr. M.J. Toman z Biotehniške fakultete in dr. Polona Pengal iz Zavoda REVIVO. Revivo, ki s konzorcijem biologov in okoljevarstvenikov deluje na področju ohranjanja in revitalizacije rek.

Namen posveta je bil podpreti pripravo Načrta upravljanja z vodami (NUV III za obdobje 2021-2027), ki je glavni nacionalni dokument (Slovenije), s katerim načrtujemo doseganje dobrega ekološkega stanja naših voda. Postopek priprave NUV III se je v večini evropskih držav že začel, zato je prav sedaj najprimernejši čas za preverjanje učinkovitosti in uspešnosti izvedbe obstoječih ukrepov ter podajanje pobud in predlogov za izboljšanje tako pomembnega strateškega dokumenta.

Glavni izziv današnjega upravljanja z rekami je razumevanje in upoštevanje funkcionalnosti in ekološke celovitosti rek, ki je bila tudi glavna tema današnjega posveta. Naše upravljanje z rekami moramo prestrukturirati v prilagodljivo, na naravi temelječe upravljanje, ki ohranja naravne procese, od katerih sta odvisna tako biotska pestrost kot naše preživetje. Kompleksnost upravljanja z rekami se tako izrazi predvsem pri pripravi in izvajanju NUVa, v čemer se je strinjala večina udeležencev in kar je bila tudi skupna točka in izhodišče večine razprav.

Kako pomembna je omenjena tema za ohranjanje okolja in skrb za prihodnost nam pove tudi to, s koliko različnih strokovnih področji in sektorjev je razpravljalo preko 50 strokovnjakov, ki so se povezali na tem posvetu. Od Ministrstva za okolje in prostor (MOP), Agencije republike Slovenije za okolje (ARSO), Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) in Zavoda za ribištvo Slovenije (ZZRS), preko Biotehniške fakultete, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in Filozofske fakultete do ribiških družin, Ribiške zveze Slovenije, WWF, GWP in številnih drugih, vključno s številčno udeležbo študentov.

Skladno z zastopanostjo različnih strok so bile tudi obdelane teme zelo različne. Spraševali smo se o smiselnosti gradnje ribjih stez, tako s stališča ohranjanja genetske čistosti domorodnih vrst kot s stališča smiselnosti njihovega načrtovanja in gradnje v dolgih verigah hidroelektrarn. Dotaknili smo se težav pri določanju referenčnega stanja, ki hkrati predstavlja cilj, ki ga želimo doseči. Izpostavljali smo močno stopnjo zavedanja problematike med udeleženimi in veliko znanja, ki ga deležniki nenehno razvijamo, ugotovili pomanjkanje sodelovanja pomanjkanja upoštevanja strokovnjakov tako pri pripravi kot pri izvajanju ukrepov. Strinjali smo se, da NUV še zdaleč ni rešitev, je pa podlaga za izvedbo, do katere iz nam neznanih razlogov ne pride, kar se odraža v rezultatih monitoringa, ki kažejo nespremenjeno ekološko stanje že od prvega NUVa dalje.

V tehtni razpravi posveta pa so udeleženi ugotovili: Za izboljšanje stanja naših rek v praksi naredimo premalo. Načrti in strategije ne bodo očistili vode, ne bodo vrnili rib v reke, in ne bodo povrnili rekam življenja. Čim prej moramo začeti z učinkovitim izvajanjem ukrepov, ki pa zahtevajo politično voljo za revitalizacijo naših rek v dobro narave in vseh nas.