O-STA

Združenje ROVO ne izkazuje pravnega interesa za blokado koroške hitre ceste

Skupina prostovoljnih pravnih strokovnjakov je, tako iz procesnega kot iz materialnopravnega vidika, analizirala navedbe Združenja ROVO v tožbi zoper izdano gradbeno dovoljenje za pričetek gradnje 3. razvojne osi. Te so bile včeraj poslane Ministrstvu za okolje in prostor, ki je tožena stranka v postopku in mora zato braniti izdano gradbeno dovoljenje. Splošna ocena pravnikov je enotna, da novomeško okoljevarstveno združenje ne izkazuje nikakršnega pravnega interesa za vložitev tožbe zoper gradbeno dovoljenje. Vsebina njihove tožbe pa daje vtis iskanja šivanke v kupu sena, saj se okoljevarstveni ROVO zavzema za upoštevanje specialnega Zakona o rudarjenju, ki sodi na področje gospodarskih panog.

Po mnenju pravne stroke, tožnik, Združenje ROVO, nima pravnega interesa za vložitev tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe zoper izdano gradbeno dovoljenje za odsek Gaberke (gradbeno dovoljenje št. 35105-53/2019/28 1096-05 z dne 6. 3. 2020). Gradbeno dovoljenje je izdano skladno s 35. členom GZ (torej ne gre za integralno gradbeno dovoljenje), v katerem nevladne organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ali ohranjanja narav, nimajo avtomatsko dodeljenega položaja stranskega udeleženca.

Pravni interes za sodelovanje pri postopku izdaje gradbenega dovoljenja imajo osebe, ki izkažejo, da bi nameravana gradnja zaradi svojega vpliva med gradnjo in po njej lahko vplivala na njene pravice in pravne korist. Pri tem se za pravno korist šteje korist, ki se nanaša na a) namensko rabo zemljišča oziroma objekta, b) ukrepe za zmanjšanje emisij, c) odmike od parcelnih meja in sosednjih stavb, d) ukrepe za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte, e) dostope in površine za gašenje in reševanje ter f) mehansko odpornost in stabilnost nepremičnine v lasti stranskega udeleženca. Ničesar od navedenega Združenje ROVO v svoji tožbi sploh ne zatrjuje, kaj šele izkaže, česar tudi utemeljeno ne more dokazati.

Pravni interes za sodelovanje pri postopku izdaje gradbenega dovoljenja imajo tudi osebe, za katere tako določa zakon. Gradbeni zakon, Zakon o rudarstvu (ZRud-1) ali Zakon o varstvu okolja nevladnim organizacijam s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ne omogoča, da bi lahko sodeloval pri postopku izdaje gradbenega dovoljenja,ki ni integralno gradbeno dovoljenje. Posledično Združenje ROVO zagotovo ne izpolnjuje pogojev stranskega udeleženca iz 36. člena GZ.

Opozoriti je potrebno, da Združenje ROVO izpodbija veljavnost gradbenega dovoljenja, ker naj MOP pri njegovi izdaji ne bi upošteval, da se nepremičnine nahajajo nad rudniškem prostoru in s tem izvajana gradbena dela lahko vplivajo na izvajanje rudarskih del nekaj 100 m globoko. Opozoriti je potrebno, da rudarstvo skladno z ZRud-1 predstavlja gospodarsko dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem mineralnih surovin in obsega iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralne surovine ter opustitev izkoriščanja mineralne surovine. Nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ne more oporekati pravilom, ki ščitijo izvajanje gospodarske dejavnosti, saj za kaj takšnega nima interesa, niti ustreznega znanja, da bi nanj lahko opozarjal.

V konkretnem primeru je tudi bistveno kako bo Upravno sodišče odločilo glede predloga za izdajo začasne odredbe. Sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. V navedenem primeru Združenju ROVO z začetkom gradbenih del ne more nastati težko popravljiva škoda, saj Združenje ROVO po lastni predstavitvi iz spletne strani skrbi za čisto okolje, skrbi pred vplivi onesnaženega okolja na zdravje ljudi in poštenosti do davkoplačevalcev in ostalih državljanov v Republiki Sloveniji. Z gradnjo, ki naj bi domnevno vplivala na možnost izvajanja rudarske gospodarske dejavnosti Združenju ROVO ne nastaja težko popravljiva škoda. Prav tako Združenje ROVO deluje na območju Posavja, Dolenjske, Bele Krajina, Kočevsko - Ribniškega in Ljubljanskega območja (prepisano iz spletne strani). Dela na območju Šaleške doline tako Združenju ROVO nikakor ne povzročajo in niti ne morejo povzročiti težko popravljive škode. Na drugi strani bi preprečitev takojšnje gradnje onemogočala gospodarski razvoj Šaleške regije in Koroške, prispevala k begu možganov mladih, ki se v velikem številu selijo v Ljubljano ali celo v tujino, večala centralizacijo države, še naprej ohranjala nevarno cestno povezavo med Koroško in Šaleško regijo (po statističnih podatkih se je prav tam zgodilo največ prometnih nesreč s smrtnim izidom) ter skrbela za dolgotrajnost trajanja prevoza iz središča države do Koroške. S tem je očitno, da je prizadetost javne koristi z morebitno ugoditvijo začasni odredbi izjemna in je skladno z načelom sorazmernosti potrebno zavrniti zahtevo po izdaji začasne odredbe. Navedeno naj MOP skladno z 32. členom ZUS-1, kljub kratkemu roku, navede v odgovoru na predlog po izdaji začasni odredbi.

Za koroške občine in Mladinsko iniciativo za 3. razvojno os, ki ima status nevladne organizacije v javnem interesu, je odločitev o konkretni zadevi bistvena, zaradi česar smo kot stranski intervenienti pripravljeni vstopiti v postopek pred Upravnim sodiščem in aktivno sodelovati v postopku ter izkazati, da je gradbeno dovoljenje ustrezno in se mora gradnja nemudoma začeti.
Oglejte si vsebino tožbe Združenja ROVO s KLIKOM na to povezavo!