Znanstveni dosežek: Nov pristop v biogeografiji organizmov - študija objavljena v reviji Journal of Biogeography
Biogeografija je veda, ki raziskuje razširjenost in številčnost rastlin in živali v prostoru in času. Rekonstruirati poskuša zgodovino poseljevanja zemeljske površine. Skupina slovenskih biologov je razvila nov bolj natančen pristop za določanje pretekle razširjenosti organizmov na taksonomskem nivoju družine in svojo študijo objavila v reviji Journal of Biogeography.
Biogeografija se živahno razvija, saj je objavljenih veliko študij o zgodovini poseljevanja kontinentov. Vendar je natančnost tovrstnih rekonstrukcij mnogokrat majhna in nezanesljiva. Zato se je skupina slovenskih biologov lotila novega pristopa, ki poleg sorodnosti med organizmi upošteva tudi njihovo zmožnost za premagovanje daljših razdalj v posameznih zemeljskih časovnih obdobjih.
Raziskovalce je zanimala geografska razširjenost pajkov zlatih mrežarjev (subtropska družina Nephilidae) skozi njihovo evolucijsko zgodovino.
Nova študija je v rekonstrukcijo dodala tudi poznavanje biologije razširjanja pajkov mrežarjev, ki so sposobni izvesti prekooceanska potovanja s pomočjo vetra in svilnih jader do razdalj več kot 4000 kilometrov, saj jih najdemo na najbolj odročnih otočjih. Verjetnosti razširjanja je nato zabeležila s pomočjo detajlno rekonstruiranega potovanja kontinentov v zemeljski zgodovini ter meritve razdalje med kontinenti v prerezih zemeljske zgodovine vsakih 10 milijonov let.
Rezultati so bili nepričakovani. Avtorji so ovrgli hipotezo afriškega nastanka družine Nephilidae ter našli podporo za njen azijsko-avstralazijski nastanek. Zgodovina poseljevanj kontinentov je bila pestra in je vsebovala mnoga prekooceanska prečkanja. Po hipotezi naj bi eno od tovrstnih prečkanj z veliko verjetnostjo potekalo iz Avstralije preko Antarktike v Južno Ameriko.
"Rezultati te študije so zanimivi za razumevanje, kako so nekateri predniki določenih skupin pajkov prehajali med kontinenti in tam našli odprte prostore za speciacijo, medtem ko so se druge veje iste družine bolj ali manj držale svojih predniških arealov. Morda pa je največja vrednost študije novi metodološki pristop, ki smo ga razvili. Ta upošteva specifično biologijo organizmov skozi zemeljsko zgodovino in prilagaja verjetnosti njihove disperzije skozi časovna obdobja, kar je povsem novo", je povedal Matjaž Kuntner.
Več informacij v izjavi za javnost v priponki.
Povezava na članek: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/jbi.13838.
Dodatne informacije: izr. prof. dr. Matjaž Kuntner, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo, matjaz.kuntner@nib.si.
Povezava: https://www.nib.si/
Lep pozdrav.
Katja Ploj
Če se je vaš elektronski naslov v bazi prejemnikov sporočil Nacionalnega inštituta za biologijo znašel po pomoti ali pa naših obvestil ne želite več prejemati, vas vljudno prosimo, da se odjavite na katja.ploj@nib.si.
______________________________________________
Katja Ploj
Samostojni strokovni delavec
Senior Professional Associate
Nacionalni inštitut za biologijo / National Institute of Biology
Skupne službe / Corporate Services
Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenia
Phone: + 386 (0)59 232 701
E-mail: katja.ploj@nib.si