Analiza anket - potek pouka na daljavo na Šolskem centru Velenje

Po prvem tednu izvajanja pouka na daljavo smo vsem dijakom šol Šolskega centra Velenje poslali spletno anketo, s katero smo želeli izvedeti, kako poteka pouk na daljavo, na katere ovire so dijaki naleteli in kaj bi si želeli drugače.

Anketo je izpolnilo skoraj 80 % odstotkov dijakov, ker se rezultati od šole do šole sicer nekoliko razlikujejo, smo naredili tudi ločene analize po šolah in jih poslali vsem učiteljem, v pomoč pri načrtovanju in uvajanju sprememb v njihovo poučevanje na daljavo.

Kljub manjšim razlikam pa lahko povzamemo skupne zaključke.

Večina dijakov se v novi situaciji počuti dokaj dobro, je pa občutek zanje čuden, saj so razmere povsem nove, občasno se pojavljajo tudi skrbi in zmeda. Skoraj 90 % dijakov je zadovoljnih z informacijami, ki jih prejemajo od šole in učiteljev, zanimajo jih predvsem informacije glede izobraževanja, poteka pouka na daljavo, spremljajo pa tudi našo spletno stran z informacijami glede korona virusa in svetovalni kotiček z nasveti in aktualnimi informacijami.

Večina dijakov ima doma računalnik in internetno povezavo, je pa težava pri več kot 40 %, saj si računalnik delijo skupaj s starši, zato se težje organizirajo, veliko jih tudi nima tiskalnika, zato porabijo dosti več časa za prepisovanje snovi... Za delo na dan v povprečju porabijo okoli 4 ure, nekateri tudi veliko več.

Dobra polovica dijakov si je želela tudi možnosti komunikacije z učitelji, več videokonferenc nekje dobra tretjina dijakov, predvsem pri predmetih, ki so težji, jih imajo tudi na maturi..., kjer je razlaga zelo pomembna. Želeli so tudi možnost posnetih razlag, ki bi si jih ogledali kasneje, saj so si urnik prilagodili, mnogi tudi kasneje vstajajo...

Sicer pa so si želeli predvsem manjši obseg snovi, manj nalog in več časa za oddajo nalog, kar so učitelji v veliki meri upoštevali.

Med ovirami so najpogosteje navajali preveč elektronske pošte, preveč različnih kanalov komunikacije z učitelji in preobremenjenost z nalogami, zaradi česar so se počutili zmedene. Sploh v prvem tednu, kasneje so se stvari nekoliko unesle. Doživljanje veliko stresa navaja le slaba tretjina dijakov, ostali pa malo ali nič oz. še vedno manj, kot sicer pri pouku.

Kot povzetek vseh mnenj pa mnenje dijaka, ki zajema skoraj vse:

"Vsi učitelji naj bi uporabljali enotno spletno učilnico, ker smo trenutno prijavljeni na 5 različnih virov (Arnes spletne učilnice, Xooltime, eAsistent, Office 365 in še kaj). Drugače pa se mi zdi, da nam vsem uspeva, z učitelji redno komuniciramo, vse štima. Imamo kul šolo in prijazne profesorje."

Po treh tednih pouka smo podobno anketo pripravili tudi za učitelje, ki so na osnovi analize ankete dijakov in pogovorov z njimi svoj pouk na daljavo že nekoliko prilagodili. Izpolnilo jo je blizu 90 % vseh učiteljev.

Vsi skupaj ugotavljamo, da nov način poučevanja na daljavo vsekakor za vse nas prinaša več dela in prilagajanja, razveseljivo pa je, da večina učiteljev ta način jemlje kot izziv, da se naučijo še nekaj novega, zato tudi doživljanje stresa med njimi ni tako visoko.

Še vedno morda uporabljamo preveč različnih kanalov za komunikacijo z dijaki (zato kdaj dijaki ne odgovorijo učitelju na "pravi" kanal), zato je pomembno, da imamo vsi pregled (tudi dijaki) nad uporabo kanalov vseh učiteljev, da vsaj posamezni učitelj ne uporablja več različnih kanalov. V svetovalni službi smo pripravili tudi nekaj pripomočkov, delovnih listov za dijake, kot pomoč pri organizaciji in načrtovanju dela in učenja.

Učitelji so v veliki meri že prilagodili pouk na daljavo tako, da se poslužujejo več videokonferenc, razlag, uporabe tudi drugih internetnih virov za pomoč dijakom pri razumevanju snovi. Zavedajo se tudi pomembnosti povratne informacije o nalogah in pogovora z dijaki, kjer so težave, pa tudi pohval za dobro opravljeno delo, jim pa to vzame zelo veliko časa, saj učijo več razredov hkrati.

Vsi ocenjujemo, da nam gre iz tedna v teden bolje, je med nami boljša komunikacija, opažamo tudi večjo organiziranost in odzivnost dijakov.

Če bi primerjali običajen pouk v razredu in pouk na daljavo, je odziv dijakov pravzaprav zelo podoben. Tudi pri pouku v razredu nikoli niso sodelovali vsi dijaki, marsikdo je malo odtaval z mislimi in dejanji, razlika pa je, da učitelj pri rednem pouku sodelovanja ni preverjal pri vseh dijakih, pri izvajanju pouka na daljavo pa ga, saj imajo dijaki nalogo, da svoje delo pošiljajo učitelju oz. ga naložijo v spletno učilnico po vsaki uri, zato je razumljivo, da je občutek obremenitve za dijake večji. Sploh tiste, ki pri rednem pouku niso bili vajeni aktivno sodelovati.

Tudi dela za učitelje je več, saj morajo iskati nove in nove načine priprav gradiva za dijake, veliko dela imajo tudi s pregledovanjem poslanih nalog, pisanjem povratnih informacij, dodatnih razlag ...

Po mesecu dni izvajanja pouka na daljavo in bližanju konca šolskega leta, se je potrebno zavedati, da bo potrebno začeti pridobivati tudi ocene, če dijaki želijo šolsko leto uspešno zaključiti. Kako bodo pridobili ocene, skrbi tako dijake, kot učitelje pa tudi starši so zaskrbljeni glede pridobivanja ocen, zato so dosti bolj obrambno naravnani v komunikaciji z nami.

V teh dneh smo na osnovi predlogov MIZŠ in ZRSZŠ sprejeli pravila in kriterije ocenjevanja, ki so jih pripravili učitelji posameznih predmetov in bodo z njimi predhodno seznanili tudi dijake.

Vedno bolj pa ugotavljamo, da je vloga razrednika v tem obdobju izjemnega pomena, da bdi nad svojimi dijaki, ima pregled nad njihovim sodelovanjem, jih spodbuja ... Prav tako je pomembna tudi odzivnost in zaznavanje ostalih učiteljev in njihovo sodelovanje z razrednikom.

Zavedati se moramo, da je marsikateremu dijaku šola pomenila neke vrste pobeg v varno okolje in da so razmere, v katerih živijo doma, zelo raznolike, za mnoge neugodne in tudi tukaj je potrebno iskati razloge za slabšo odzivnost nekaterih dijakov. Da ne omenjam niti dijakov z različnimi primanjkljaji, odločbami, kjer je izziv še toliko večji.

Razlike med dijaki se ob izvajanju pouka na daljavo še večajo, ne samo zaradi različnih sposobnosti, ampak tudi zaradi okoliščin, v katerih živijo, zmožnosti samomotivacije in prevzemanja odgovornosti za svoje delo.

Tukaj poleg razrednika igra zelo pomembno vlogo tudi svetovalna služba na šoli in s skupnimi močmi verjamem, da nam bo uspelo.

Ohranjajmo fizično razdaljo, a si prizadevajmo za vzpostavljanje čim večje socialne bližine, tako z dijaki, kot sodelavci in domačimi.

Gabrijela Fidler, šolska svetovalna služba