Študenta Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v mednarodni raziskovalni skupini soavtorja pomembne znanstvene objave

Študenta Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL), Jakob Kveder (absolvent 1. stopnje študija psihologije) in Nastja Tomat (magistra psihologije), sta sodelovala pri znanstvenoraziskovalnem članku z naslovom Replicating patterns of prospect theory for decision under risk (Repliciranje vzorcev teorije obetov za odločanje ob prisotnosti tveganja), objavljenem v ugledni znanstveni reviji Nature Human Behaviour. Študijo je opravilo 32 avtorjev pod vodstvom dr. Kaia Ruggerija z Univerze Columbia, izvedli pa so jo v 13 jezikih na vzorcu 4000 ljudi iz 19 držav, med njimi tudi v Sloveniji in v slovenščini.

V znanstvenoraziskovalnem članku z naslovom Replicating patterns of prospect theory for decision under risk (Repliciranje vzorcev teorije obetov za odločanje ob prisotnosti tveganja), objavljenem v Nature Human Behaviour, so avtorji preizkusili ponovljivost dognanj enega najbolj vplivnih člankov s tega področja: tj. o teoriji obetov avtorjev Kahnemana in Tverskyja iz leta 1979. Teorija obetov opisuje, kako se posameznik odloča, ko so pred njim tvegane odločitve in zaključuje, da te odločitve niso izključno racionalne.

Replikacijsko študijo so avtorji pod vodstvom dr. Kaia Ruggerija z Univerze Columbia izpeljali v 13 jezikih na vzorcu 4000 ljudi iz 19 držav. Med njimi sta bili tudi Slovenija in slovenščina. Ugotovili so, da se vzorci odgovorov, ki sta jih Kahneman in Tversky identificirala pred več kot 40 leti, preko različnih držav in jezikov ponavljajo tudi danes, učinek pa je nekoliko manjši kot takrat. Raziskovalca sta namreč že takrat ugotovila, da je povprečen posameznik pripravljen tvegati več, da bi se izognil morebitnim izgubam, in tvegati manj, ko mu ena izmed ponujenih možnosti, med katerima se odloča, zagotavlja dobiček. V takratni raziskavi so udeleženci pri vsaki postavki imeli možnost izbire med: ali zadeti več denarja z manj verjetnosti, ali manj denarja z več verjetnosti; ali izgubiti več denarja z manj verjetnosti, ali izgubiti manj denarja z več verjetnosti. Raziskovalna skupina, v kateri sta sodelovala tudi študenta FF UL, je identificirala enake vzorce odgovarjanja, le da je velikost učinka manjša kot takrat (zaradi veliko večjega in bolj heterogenega vzorca). Kot so ugotovili, je povprečen posameznik tudi danes pripravljen tvegati več, da bi se izognil morebitnim izgubam, in tvegati manj, ko mu ena izmed ponujenih možnosti, med katerimi se odloča, zagotavlja dobiček. Izgubam ljudje v povprečju torej pripisujemo večjo težo kot dobičkom (do izgub čutimo odpor). Hkrati močno preferiramo gotovost napram negotovosti (do takšne mere, da smo se na račun večje gotovosti pripravljeni odreči večjemu dobičku). V originalni študiji sta avtorja probleme zastavljala posamično, število udeležencev na problem se tako giblje med 64 in 141 ljudi, v sedanji študiji pa je 4098 ljudi odgovorilo na vse "probleme" oz. postavke. Raziskava je sicer v Sloveniji potekala enako kot v drugih državah, podatke pa so zbrali na 202 udeležencih. Rezultati v Sloveniji od tistih v drugih državah ne izstopajo.

"Rad bi poudaril, da me je študij na Oddelku za psihologijo FF UL izvrstno pripravil, da sem bil kos takšnemu izzivu. Zaradi pridobljenega znanja sem bil pri delu sproščen in samozavesten, kar mi je na pripravništvu v Cambridgeu zelo veliko pomenilo. Hvaležen sem tudi Junior Researcher Programmeu, da nam je vse skupaj sploh omogočil. Tekom te izkušnje sem se zavedel svoje ljubezni do znanosti in se odločil, da se bom poskusil v prihodnosti udejstvovati na področju raziskovanja v psihologiji. V času, kot je trenutna epidemija, pomembnost znanstvenega dela, transparentnosti in replikabilnosti postane toliko bolj očitna," je o svojem uspehu povedal Jakob Kveder. Sodelovanje v mednarodni raziskovalni skupini veliko pomeni tudi Nastji Tomat. "Vesela sem, da sem imela priložnost sodelovati z odličnimi mladimi raziskovalci in mentorjem dr. Kaiem Ruggerijem. Junior Researcher Programme je izjemna priložnost za psihologe, ki želijo pridobiti izkušnje z raziskovalnim delom. Oddelek za psihologijo FF UL me je opremil s številnimi znanji in veščinami, ki so mi pri sodelovanju v omenjenem programu koristile. Z replikacijo ene najvplivnejših teorij v vedenjski znanosti prispevamo k temu, da bodo politike na različnih področjih temeljile na preverjenih dejstvih, hkrati pa naslavljamo krizo ponovljivosti v znanosti," je povedala ob uspehu.

Edinstvena značilnost omenjene raziskovalne skupine je, da jo sestavlja več študentov in mladih raziskovalcev, ki so pri delu vsi imeli ključno vlogo. Projekt so opravili v delu pripravništva iz raziskovanja v psihologiji na Univerzi v Cambridgeu, kjer jih je združil Junior Researcher Programme. Program vsako leto izbranim študentom psihologije in sorodnih smeri ponuja obilico raziskovalnih priložnosti.

Odločevalci v vladah in različnih družbah po svetu se vedno bolj zavedajo pomena dognanj s področja vedenjskih znanosti - ob njihovem upoštevanju je namreč moč izboljšati posameznikove odločitve. Istočasno se v luči zaskrbljenosti o neustrezni ponovljivosti pomembnih psiholoških ali širših vedenjskih raziskav pojavljajo obsežni replikacijski projekti, ki prevprašujejo veliko dognanj, temelječih na uveljavljenih teorijah. Na račun teorije obetov je bil Daniel Kahneman leta 2002 nagrajen z Nobelovo nagrado za ekonomijo, vpliv teorije pa je od takrat naprej samo še rasel.

Omenjeni članek, pri katerem sta sodelovala tudi študenta FF UL, je dostopen tu.

Foto: Nastja in Jakob pred kolidžem Corpus Christi, ki ju je gostil v času opravljanja pripravništva v Cambridgeu.