Zanimivosti iz Dunaja

Živalstvo in rastlinstvo naj ostane v mestu

Oddelek za zaščito in varstvo okolja Mestne hiše na Dunaju je pričel z novim projektom za zaščito živalskih in rastlinskih vrst ter njihovega življenjskega prostora.

Z novim programom si mesto prizadeva za ohranitev kakšnih dvanajstih biotopov in zaščito več kot osemdeset živalskih in rastlinskih vrst, med katerimi naj omenimo žolno, zeleno rego, jadralca, sibirsko peruniko in mnoge druge.

V ospredju novega projekta za zaščito rastlin in živali, je zagotovitev njihovega razvoja na področjih, ki jim najbolj ustrezajo. Tako so pilotski projekti, ki so potekali na vinogradniških območjih okrog Dunaja, kjer so že zaščitili plazilce ter priskrbeli nova skrivališča za zelence in smokulje, lahko dokaz, da je projekt na pravi poti, in da bodo prebivalci mesta lahko v svoji neposredni bližini občudovali bogastvo narave. Mlake, ribniki in studenci bodo ponovno postali domovi za živali in rastline, ki se v urbanem okolju dobro počutijo.

Zanimivo je predvsem to, da prebivalce mesta pozivajo naj v projektu aktivno sodelujejo in na svojih domačih zelenih površinah omogočijo življenje in razvoj narave, kajti cilj celotnega projekta je obuditi zavest do narave, živalstva in okolja v ljudeh in s tem neposredno tudi v mestu.

Fotografsko gradivo: www.wien.gv.at/ma53/rkfoto/
27.08.2001 Mehr Schutz für Wiens Natur
Foto: Pressefoto Votava
Ansicht Bild 1 (26 kB) - Druckqualität Bild 1 (515 kB)
StR. DI Isabella Kossina stellt Projekt "Netzwerk Natur" vor
Ansicht Bild 2 (25 kB) - Druckqualität Bild 2 (570 kB)
StR. DI Isabella Kossina stellt Projekt "Netzwerk Natur" vor

Nova muzejska kultura – "muzej kot medij"

Strokovnjaki se že dolgo ubadajo z vprašanjem, kako pri ljudeh ponovno vzbuditi zanimanje za muzeje. Način življenja danes ne dopušča veliko prostega časa, ko pa ga imamo, ga želimo maksimalno in zanimivo izkoristiti.

Publikacija "Muzej kot medij", je skupek projektov avstrijskih muzejskih pedagogov, ki so se odzvali na problem, kako preseči jezik tradicionalnih muzejev, ki se omejuje na elitne in malomeščanske, kulturno izobražene kroge. Muzejski pegagogi so si zastavili cilj, kako preseči tradicionalni muzejski jezik in hkrati ohraniti visoko kakovostno raven jezika, s katerim muzej obiskovalcu omogoča, da postane konzument, ki ob obisku muzeja uživa, samostojno sodeluje in tako na zabaven način pridobiva novo znanje in izkušnje.
Izdajatelj publikacije, ki je izšla pri avstrijski založbi Haupt, sta Thomas Dominik Meier in Hans Rudolf Reust.

Pomagajmo netopirjem!

Mestu Dunaj bi lahko rekli mesto netopirjev. Da bi Dunajčani ta status tudi ohranili, so na oddelku za zaščito okolja Mestne hiše Dunaj pripravili nov program, kako netopirje dodatno zaščititi. Najprej so si zadali nalogo, da raziščejo katere vrste netopirjev imajo in kje v mestu se nahajajo. Ne smemo pozabiti, da je ta nadvse koristna, ogrožena živalska vrsta, in zato strogo zaščitena.
Netopirji niso nevarni. Ponoči neslišno letajo med ulicami, lovijo hrošče, komarje, muhe in pajke, ki so njihova največja poslastica, človeku pa velika nadloga. Najmanj dvajset različnih vrst netopirjev, od uhatih, lesnih, nočnih …, naj bi živelo po dunajskih mračnih hodnikih, kleteh in podstrešjih. Da pa bi lahko preživeli, potrebujejo ne samo ustrezna bivališča temveč tudi zdrave žuželke. Netopirji v povprečju na mesec pojedodo en kilogram različnih insektov. Dunajski predstavniki mestne oblasti so se na prebivalce mesta najprej obrnili z vprašalnikom, s katerim bodo ugotovili, katere vrste netopirjev in kje se nahajajo na Dunaju. Na podlagi rezultatov bodo prebivalce mesta obveščali, kako lahko sami pripomorejo k ohranitvi netopirjev. Že sedaj pa so prebivalce pozvali, naj ne uporabljajo škropiv na vrtovih, naj ne uporabljajo strupenih sredstev za zaščito lesa ostrešjih in ne zatesnijo vseh špranjic v kleteh in na podstrešjih, če pa netopirje odkrijejo, naj jih ne vznemirjajo, kajti prišla bo noč in z njo nov lov na žuželke.

Živalski vrt v Schönbrunnu ima največ obiska

Naši avstrijski sosedje so tudi letos sestavili lestvico najbolj obiskanih znamenitosti svojega glavnega mesta. V statistikah je letos presenetil predvsem podatek, da ima živalski vrt v Schönbrunnu na leto največ obiska. Letno ga obišče 1.614.000 obiskovalcev, medtem ko grad Schönbrunn, ki je na drugem mestu si ogleda 1.585.000 obiskovalcev. Zanimivo je tudi to, da grad obiščejo predvsem turisti, živalski vrt pa domači ljubitelji narave in živali. Odkar so lani na novo odprli terarij ni nobene bojazni, da bi jim obiskovalcev zmanjkalo. Tretje mesto najbolj obiskane znamenitosti pripada Muzeju umetnostne zgodovine, katerega zbirke si je samo v glavni zgradbi ogledalo 730.000 ljubiteljev umetnosti, sledi mu vrtiljak Riesenrad, ki letno beleži 725.000 potnikov in Forum umetnosti Banke Avstrija, katerega razstave si je ogledalo 533.000 obiskovalcev. Dela Klimta in Schieleja si je v Galeriji Belvedere ogledalo 499.000, stolp Donauturm pa 401.000 obiskovalcev.

Vrtnice tudi pri -30 °C

V rozariju na Dunaju imajo na 10.000 m2 več kot 1300 različnih vrst vrtnic. Od nežno rožnatih, rožnatih, rdečih, živo rdečih ki pritegnejo pogled, do takšnih, ki obiskovalca omamijo s svojim vonjem, poudarja g. Hardo Libowitzky, upravnik tega prekrasnega gojišča in drevesnice dunajske mestne uprave.

Poletni meseci niso najboljše obdobje za te vrtnice, kajti vso svojo lepoto pokažejo šele pozimi, januarja in februarja, ko je zunaj tudi do – 30°C. Nežne vrtnice, ki jih nabavljajo predvsem iz Italije, Španije, Francije, Danske, Češke in Anglije morajo zdržati mraz v zimskem obdobju.

Gospod Libowitzky se rad pohvali tudi s tem, da je krstni boter marsikatere nove vrste, ki jo dobijo, na primer "Austriana", "Kavalir vrtnic" in še bi jih lahko naštevali. "Krst poteka tako, da cvet prelijemo s šampanjcem", nam je nadalje razložil, "pred štirimi leti so skupaj s prestavniki znanega farmacevtskega podjetja Bayer posebno nizko vrsto vrtnice bele barve krstili "Aspirin", po najbolj znani tabletki vseh časov.

Vrtnice iz rozarija krasijo cel Dunaj. Najdemo jih med cestišči, v parkih, pred muzeji in v Praterju. Vsaka vrsta seveda ni odporna na vse razmere, tako je kar nekaj časa trajalo, da so ugotovili, da je vrtnica temno roza barve s posebej odpornimi listi in cvetovi odporna na izpušne pline v središču mesta. Vsako leto gre najmanj 200 novih vrst skozi stroge oči komisije, ki zaseda v Ženevi, Lyonu, mestu Baden-Baden in na Dunaju. Vendar pred vsemi lepotami in vonji, ki jih oddajajo, je na prvem mestu predvsem ekonomsko – gospodarski interes.