Spoprijemanje s stresom pri delu

Rezultati nedavne javnomnenjske raziskave podjetja Perkbox kažejo, da je stres pri delu eden glavnih virov stresa pri odrasli populaciji; v letošnji izvedbi raziskave je kar 79% vprašanih dejalo, da pogosto doživljajo to vrsto stresa, kar je za približno 20% več kot je pokazala primerljiva raziskava iz leta 2018. Med glavnimi stresorji so udeleženci navajali vzroke, kot so dolgi delovniki, skrbi, povezane z lastno delovno učinkovitostjo in medosebne konflikte.

Podobne ugotovitve so danes že stalnica mednarodnih raziskav in raziskav, izvedenih v Sloveniji, tako pa sodobna znanstvena literatura stres pri delu razume skozi prizmo delovnih zahtev (npr. prevelika količina dela, časovni pritisk, naporne interakcije z drugimi) in pa pomanjkanja delovnih virov, ki bi lahko delovali razbremenjujoče (npr. socialna opora s strani nadrejenih in sodelavcev, gotovost zaposlitve in avtonomija pri delu). Dodatno se med dejavniki stresa pri delu vse več pozornosti usmerja k težavam pri usklajevanju dela in zasebnega življenja oz. k pomanjkanju ustreznega počitka po delu, k čemur v veliki meri prispevajo sodobna delovna okolja, ki izrazito poudarjajo pomen produktivnosti zaposlenih in od njih pogosto zahtevajo nenehno dosegljivost ter odzivnost (npr. preko e-pošte).

Stres pri delu je v osnovi nekaj normalnega, vendar lahko kronična oziroma dlje časa trajajoča ali ponavljajoča se izpostavljenost stresu pri delu privede do pojava, ki mu pravimo izgorelost. Pri izgorelosti gre za stanje izčrpanosti, zmanjšane učinkovitosti pri delu in odtujenega oziroma negativnega odnosa do lastnega dela ter drugih oseb pri delu. Za izgorele posameznike je tako denimo značilno, da se pogosto počutijo popolnoma izrabljene ob koncu delovnega dneva, da jih delo zanima in navdušuje precej manj kot jih je včasih in da s težavo rešujejo probleme, ki se pojavljajo pri delu. Dodatno pa se izgorelost povezuje tudi z izidi, kot sta pojav srčno-žilnih bolezni in težave s spanjem.

Stres pri delu in izgorelost v času COVID-19

Izbruh novega koronavirusa SARS-CoV-2 je pomembno zaznamoval tako rekoč vse domene našega življenja, vključno z delom. Številne poklicne skupine so tako opazile vsaj oteženo izvedbo običajnih delovnih nalog, če ne celo pojav popolnoma novih delovnih obremenitev. Za mnoge se je spremenilo tudi delovno okolje; kljub temu da je premik dela domov pri nekaterih zaznan kot nekaj pozitivnega, prinaša tudi številne izzive in lahko vodi do dodatnega zamegljevanja mej med delom in zasebnim življenjem, daljših delovnikov, težav, povezanih z uporabo nove tehnologije in pomanjkanja socialne opore. Vse to so dejavniki, ki lahko prispevajo k višjemu stresu pri delu, zato je v tem času še posebej pomembno, da se znamo s stresom ustrezno spoprijeti.

Splošni napotki za spoprijemanje s stresom pri delu

Večina splošnih napotkov za spoprijemanje s stresom pri delu izhaja iz vzrokov, ki tovrsten stres povzročajo. Tako lahko pomaga, da se naučite reči ne novim zadolžitvam in s tem poskrbite, da si ne naložite preveč dela, v primeru preobremenjenosti pa velja poprositi za pomoč drugih. Pri soočanju s stresom je prav tako pomembno, da se naučite odklopiti od dela po koncu formalnega delovnika (npr. prenehate s preverjanjem službenih sporočil), prosti čas pa namenite aktivnostim za "polnjenje baterij", kot so hobiji, redna telesna aktivnost in zadostna količina spanja. V času širjenja COVID-19 je še posebej pomembno, da ne pozabite na stike z drugimi; poiščite varne načine komunikacije s sodelavci, nadrejenimi in drugimi osebami, ki vam lahko nudijo oporo pri spoprijemanju s stresom.

Program VIVA

Pri težavah s spoprijemanjem s stresom vam lahko pomagajo tudi brezplačni spletni viri, kot je program VIVA - brezplačni spletni program za lažje spoprijemanje s stresom na delovnem mestu, ki sta ga pripravila Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Inštitut Andrej Marušič iz Univerze na Primorskem. Več informacij o programu, vsebini, trajanju in terminih ter dostop do prijavnice lahko najdete na sledeči povezavi: http://zivziv.si/vabilo-k-sodelovanju-v-programu-viva/